Michael Moore v Benetkah: Tudi jaz sem politik

Ali ameriške sanje res obstajajo ali gre le za propagando močnih korporacij v sodelovanju z ameriško vlado? Težko je govoriti o ameriških sanjah, ko nimaš demokracije. Če delavec nima nikakršnih pravic, kakšna svoboda je potem to in kakšne ameriške sanje? Se je demokracija skrčila na volitve enkrat na štiri leta? Ko delavec zjutraj pride na delo in potrdi svojo kartico, njegove pravice do konca delovnega dne izginejo. To potrdilo ga pušča golega in nemočnega v milosti delodajalca, ki ga seveda ne zanimajo delavčeve pravice in svoboda, ampak dobiček. Obstajajo tudi izjeme, ki so v veliki manjšini.

Leta 1989 ste posneli film Roger in jaz, v katerem ste na primeru propadanja podjetja General Motors v vašem rojstnem mestu Flintu skušali opozoriti na brezobzirnost korporativne Amerike in okrutnost kapitalizma, kot si ga zamišlja ameriška vlada ... Od nekdaj sem nepravičnost do malega človeka doživljal zelo osebno. Ta navadni, mali človek, delavec, ki gara za nizko plačo, mi je bil vedno blizu in takšne ljudi občudujem in jih do konca spoštujem. Zato me zelo prizadene, ko njihova življenja uničujejo tisti, ki jih zanima le interes podjetja, bank, investitorjev in ostalih mogočnežev, ki imajo samo en cilj: dobiček do neba. Upam, da bo ta film opozoril na to veliko težavo v Ameriki in da bo malemu človeku, delavcu, omogočil, da svojo zgodbo deli z Ameriko in s svetom.

Ali verjamete, da so spremembe tako v ZDA kot v svetu mogoče? Mislim, da je danes vse mogoče. Če bi me še pred nedavnim vprašali, ali lahko temnopolti Američan postane predsednik ZDA, bi vam rekel, da je to nemogoče. V zadnjih dvajsetih letih se je na svetu zgodilo veliko stvari, ki so se prej zdele nemogoče. Kdo bi lahko predvidel ali si sploh zamislil padec berlinskega zidu? Kdo je pomislil, da bo Mandela prišel iz zapora in postal predsednik Južnoafriške republike? Če se narod upre, če zahteva svoje pravice na miren in civiliziran način, če se vsi postavimo v bran časti, poštenosti, svobode in pravice, potem je vse mogoče. Mislim, da se je to lanskega novembra zgodilo tudi v ZDA.

Menite, da bo Barack Obama prinesel rešitve, ki jih vsi čakajo? Barack Obama je zagotovo tisto, kar sta Amerika in svet v tem trenutku potrebovala: nov človek z novim pogledom na stanje stvari. A Obama sam ne more narediti nič, za njim morajo stati vsi Američani ali vsaj tisti, ki so volili zanj – oni morajo biti aktivni v politiki spremembe. Demokracija ni spektakel za konzumiranje, to je igra, v kateri morajo sodelovati vsi, sicer bi se imenovala drugače. Obama bo ali uspel ali ne, a to je v veliki meri odvisno bolj od nas kot od njega.

Ali razmišljate o tem, da bi režiserski stolček nekoč zamenjali za politični položaj? Ne, to ni zame. Sem eden od prvih 18-letnikov, ki so bili izbrani za ameriški javni politični položaj, štiri leta sem deloval v Odboru za izobrazbo, potem pa sem odšel. Kot vsak državljan sem tudi jaz politik, to je bistvo demokracije. A poklicno se želim še naprej ukvarjati s filmom in pisanjem knjig, saj menim, da je to način, na katerega se lahko moj glas najbolj sliši. Pred petimi leti sem bil v manjšini, ko sem povzdigoval glas proti Bushu in vojni v Iraku ter posnel o tem film Fahrenheit 9/11, danes pa tako meni tudi večina, vsi mislimo isto. Stvari torej se spreminjajo.