Colin Farrell: Nisem ljubitelj svojih vlog

Vse tri podpisujejo velika režiserska imena: Triage Danisa Tanovića, Ondine Neila Jordana in The Imaginarium of Dr. Parnassus Terryja Gilliama. Prvi film je protivojna psihološka drama, drugi neobičajna čustvena "kvazipravljica", tretji pa značilni gilliamovski domišljijski film.

Na tiskovni konferenci za film Ondine v Torontu je bil Colin Farrell odlično razpoložen, na vprašanja je odgovarjal z nasmehom in zelo sproščeno. Morda je bil razlog za to v tem, da bo kmalu že drugič postal očka. Zanimivo je tudi, da sta na rdečo preprogo večer pred projekcijo filma Ondine prišla tudi Bono in The Edge, člana irske skupine U2, ki ima v sklopu svoje svetovne turneje v Torontu dva koncerta.

Ali ste bili presenečeni, ko ste na premieri zagledali Bona in The Edgea? Vedeli smo, da so v mestu zaradi koncertov, pa smo jih poklicali. Odlično je, da so fantje prišli! Irska ni velika dežela, zato se vsi v zabavni industriji poznamo, čeprav živimo na različnih koncih sveta. Fantje sicer "razturajo" na turneji in vsem priporočam obisk njihovega koncerta.

Verjetno vam v branje pošiljajo veliko scenarijev. Ali je težko prepoznati in izbrati pravega? Nimam kriterija, izbiram po navdihu in če se me nekaj takoj dotakne in osvoji, vlogo običajno sprejmem. Pomembno je tudi, v kateri življenjski fazi ste trenutno, kako se počutite tistega dne, veliko stvari vpliva na odločitev. Pogosto nekaj izgleda dobro na papirju, kasneje pa je že prepozno, ko ugotovite, da je bil vaš izbor napačen. Vendar je tako z vsem v življenju.

V Torontu imate kar tri filme, vsi se med seboj močno razlikujejo … Prav o tem govorim, ni nobenega kriterija. Pogosto me sprašujejo, kako izbiram vloge, in lahko rečem samo, da ni pravila. Sami ste dejali: vsi trije moji filmi v Torontu ne bi mogli biti bolj različni drug od drugega. Preprosto preberem precej scenarijev in upam, da naletim na kakšnega, ki me očara.

V Hollywoodu ne snemate veliko, čeprav bi lahko izbirali velike projekte, kot je bil recimo Miami Vice. Ali vam denar pri izbiri vlog ni pomemben? Ne branim se mastnega čeka! (smeh) Nimam tovrstnih moralnih zadržkov, je pa res, da denar ni bistven pri izbiri vloge. Ne želim si uničiti treh ali štirih mesecev življenja s snemanjem vloge, ki me ne zanima, samo zato, da bi z njo veliko zaslužil. Miami Vice sem posnel zato, ker me je pritegnila zgodba, čustva in drugo, ne pa denar. Z veseljem bom posnel hollywoodski film za široke množice – če me bo pritegnila vloga, nimam nič proti temu.

Ali je kakšna razlika med snemanjem velikega hollywoodskega projekta in evropskim neodvisnim filmom, kot sta Ondine in Triage? V Hollywoodu je večji pritisk, čuti se prisotnost uradnih "oblek", raznih direktorjev in producentov, ki vam lahko dihajo za ovratnik, ker je v igri denar. Tam je film industrija. V Evropi pa je pristop drugačen, čeprav je vsakomur najpomembnejše to, da film uspe. Neil Jordan bo imel upravičeno več avtorske svobode pri filmu, kakršen je Ondine, kot je imajo nekateri njegovi hollywoodski kolegi pri kakšnem velikem projektu.

Ali lahko izpostavite najljubše vloge? Lahko bi izpostavil dva ali tri filme, ki jih nisem popolnoma uničil s svojo igro (smeh): Morilca na kolektivca, Ondine in Novi svet. Te vloge so mi najljubše. Ondine je zelo lepa in čustvena zgodba. Sicer nisem največji ljubitelj svojih vlog, zelo nenavadno je gledati sebe na zaslonu, vendar uživam v igranju in snemanju, to me veseli in izpolnjuje.

Kmalu boste že drugič postali očka, vemo, da pričakujete otroka z vašo igralsko kolegico iz filma Ondine Alicjo Bachleda. Ali bo to kakorkoli vplivalo na vašo kariero? Hočete reči, če bom odslej snemal samo Pixarjeve filme? (smeh) Ne bi rekel, vendar nimam pojma, kaj bo v prihodnje. Imam že šestletnega sina, tako da imam očetovske izkušnje in poznam spremembe, ki pridejo s tem. Prihod drugega otroka me zelo veseli in vznemirja, vendar mislim, da večje spremembe v mojem poklicnem življenju ne bo, ker kariere tako in tako ne bi nikoli postavil pred družino.