Branko Djurić v filmu s Colinom Farrellom

Branko je pred nekaj dnevi potrdil svojo udeležbo na premieri, splet okoliščin pa nas je pripeljal na isto letalo, na katerem je bil tudi producent filma Čedomir Kolar.

Kako velika je tvoja vloga v filmu? To je epizodna vloga, vendar je dovolj velika in pomembna za filmsko zgodbo, da je odlična in sem zelo zadovoljen s končnim izidom. To je moja prva vloga v angleškem jeziku, veliko mi je pomagal Colin. Igram Kurda, ki govori angleško, zato izgovorjava ne sme biti brezhibna, po drugi strani pa to ni moj materni jezik, zato moram biti še natančnejši. Do zdaj sem snemal v italijanščini in ruščini, snemanje dialogov v tujem jeziku je malo težje. Nisem ravno nadarjen za jezike.

Imaš s Colinom Farrellom dovolj skupnih prizorov? Skoraj vsi moji prizori v filmu so s Colinom.

In kako se je to obneslo? Kakšen je Colin? Odlično! On je vrhunski igralec, pravi užitek je bilo delati z njim. Izkazal se je tudi kot dober prijatelj, ne igra neke zvezde, odličen tip je.

Osem let po Nikogaršnji zemlji si ponovno delal s Tanovićem … Da, minilo je že več kot osem let, spet je bilo zelo dobro.

Precej delaš tudi zunaj, snemaš veliko koprodukcij … Letošnje leto je zelo uspešno, v Sankt Petersburgu sem zaključil snemanje italijansko-ruske koprodukcije Mesečeva prva noč, kjer igram ameriškega profesorja zgodovine, v katerega se zaljubi 21-letna Rusinja. Poročita se in se preselita v ZDA, ona pa se nato vrne v Rusijo. Film se dogaja sredi 60. let, zato je v njem tudi dosti politike, vpleteni sta CIA in KGB, čeprav je to staromodna ljubezenska zgodba in hkrati triler.

Kaj si še počel letos? Posnel sem še dva italijanska filma. Eden je televizijska produkcija, naslov je Kriminal, igram pa Hrvata, enega izmed mafijskih šefov v Italiji. Drugi film je Zgodilo se je nekoč v mestu norcev, v katerem imam verjetno najboljšo vlogo do zdaj. Film je režiral Marco Turco, scenarij je genialen. Govori o Slovencu v Italiji, ki je bil 15 let privezan na posteljo v psihiatričnem zavodu. Kasneje se uči hoditi, jesti in podobno. Film so posneli po resnični zgodbi. Človek, ki ga igram, je pred nekaj leti umrl.

Vidim, da zelo veliko delaš v Italiji … Moj agent je tam, pa tudi rad delam v Italiji. Po Nikogaršnji zemlji dobivam precej ponudb za delo v tujini, in če nisem pod pritiskom, da moram nujno delati, si lahko privoščim tudi izbiro vlog. Letos sem imel več časa, ker se nisem posvečal ne produkciji ne režiji, zato sem malo več igral.

Ali Naše male klinike ne snemate več? Ne, s Kliniko smo zaključili. Pišem scenarij za svoj naslednji film, uživam v tem procesu.

Kaj je s tvojim zadnjim filmom Traktor, ljubezen in rock’n’roll? Ni ga še v kinu … Producent filma je v sporu s slovenskim ministrstvom za kulturo, zato je film dejansko še v skladišču. Do zdaj so ga poslali samo na dva festivala in je dobil dve nagradi, eno v Koreji, drugo pa v Italiji, kjer je moja žena Tanja dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Žal mi je, ker domače občinstvo filma še ni videlo. Upam, da ga bo kmalu.