Torek, 10. 1. 2017, 19.04
6 let, 6 mesecev
Utrinek s srečanja We inspire: Podjetnice navdihujejo!
Česa se lahko naučimo iz treh uspešnih podjetniških zgodb?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,28
Mednarodno priznana kuharska mojstrica Ana Roš iz Hiše Franko v Kobaridu, podjetnica z dvajsetletno kilometrino Barbara Humar in evropska poslanka, koroška Slovenka Angelika Mlinar so primeri treh različnih podjetniških zgodb s skupnimi točkami: naivnostjo, začetnim neodobravanjem okolice in končnim zadovoljstvom. Zakaj so njihove zgodbe tako posebne?
V Ljubljani se je v okviru projekta We inspire: Podjetnice navdihujejo! srečalo več kot sto deklet in žensk, ki si želijo stopati po podjetniški poti. Starost kandidatk, ki so v prestolnico pripotovale z vseh slovenskih vetrov, je bila od poznih dvajsetih do 40 in več, večino pa je zanimala storitvena dejavnost.
Navdih, ki pritegne
Za motivacijo so najprej prisluhnile navdihujočim zgodbah treh uspešnih Slovenk: svetovno priznane kuharske mojstrice Ane Roš iz Hiše Franko, Barbare Humar, direktorice podjetja Linea Snella, in Angelike Mlinar, danes poslanke evropskega parlamenta, ki je svoje podjetniške ambicije uresničila s pekovskim projektom Angelski keksi. Česa so se naučile na podjetniški poti?
-> Adijo, osemurni delovnik in službe za nedoločen čas
Ana Roš, Angelika Mlinar in Barbara Humar so na spoznavnem srečanju bodočih podjetnic predstavile svoje podjetniške poti.
Kuharska samoukinja, ki ji je uspelo v moškem svetu
Ana Roš je stara 44 let, s kuhanjem pa se ukvarja šele 13 let.
Danes mednarodno čislana kuharska mojstrica Ana Roš kot mladostnica ni imela nobenih kuharskih ambicij. Nasprotno, kuhati ni znala. Po zgledu svojih prednikov se je bolj usmerila v svet diplomacije, čeprav jo tja v resnici nikoli ni vleklo.
Na univerzi v Trstu je študirala diplomacijo in mednarodne odnose, po usodnem srečanju s svojim zdajšnjim partnerjem Valterjem Kramarjem iz takrat še gostilne Franko v Kobaridu pa je bila njena gastronomska kariera začrtana. Piko na i ji je dodala Anina pojavnost na digitalni postaji Netflix, ki je zgodbo Hiše Franko (vključno z zgodbo doline Soče in Slovenije) v sklopu dokumentarne serije o najbolj inovativnih kuharjih sveta z naslovom Chef's Table prenesla v dnevne sobe milijarde gledalcev.
Pika na i že tako uspešni zgodbi Hiše Franko v Kobaridu in Ane Roš je bila pojavnost v dokumentarni seriji Chef's Table na digitalni postaji Netflix, ki jim je prinesla ogromno prepoznavnost in obisk z vsega sveta.
"Rezultati dokumentarne serije so neverjetni. K nam prihajajo gostje z vsega sveta in nikoli ne pozabijo povedati, da so nas videli na Netflixu."
Ana Roš o osebnostnih lastnostih podjetnika:
O tem, kaj je v podjetništvu najbolj pomembno
Podjetnica, ki je verjela v program, ki je pomagal tudi njej
Naslednja je svojo zgodbo predstavila Barbara Humar, Primorka z dvajsetletnimi izkušnjami v podjetništvu, direktorica podjetja Linea Snella ter članica in mentorica v podjetniški mreži CEED, ki je priredila današnje srečanje. Kandidatkam je orisala svojo zgodbo in povzela spoznanja iz šole življenja, ki je bila na njeni poti največ vredna. "Tako kot številni tudi sama nisem vedela, kam me bo vodila moja ideja. Nekaj se v možganih in duši vžge in potem ni nič več tako, kot je bilo. Če se vam to zgodi, vam svetujem, da vztrajate in to uresničite."
Barbara Humar, direktorica podjetja Linea Snella, je opozorila na pasti podjetništva. Tudi na sporna družabništva, ki se lahko spletejo na poti, in prehitro rast podjetja, ki je znak za alarm.
"Podjetniki nismo nič nadnaravnega, samo okoliščine so bile take, da smo se za takšno pot odločili," je dejala, podjetništvo opisala s pojmom svobode, definicijo svobode pa kot odgovornost.
V program oblikovanja telesa, ki ga ponuja njeno podjetje, je verjela od vsega začetka. "Zaradi težav z anoreksijo in preveliko telesno težo sem vedela, kaj pomeni biti ujetnik lastnega telesa, in ko sem leta 1993 v Trstu prvič prestopila prag centra Linee Snelle, ki ponuja vadbo in zdravo prehrano, sem vedela, da je to to. Da bo to moja pot. Od takrat se zavedam, da se za vsakim telesom skriva zgodba, in da je prav, da vsaka oseba svoje potenciale uresniči oziroma okrepi tudi skozi telo."
Začela je kot terapevtka in vodja centra in o podjetništvu sploh ni razmišljala. Po težavah z družabnico, stavki zaposlenih in neštetih učnih urah podjetništva je danes uspešna podjetnica.
Evroposlanka, ki je prodajala piškote v ekoembalaži
Zanimivo podjetniško zgodbo je z zbranimi delila tudi koroška Slovenka Angelika Mlinar, poslanka v evropskem parlamentu. Ta je v svoji podjetniški zgodbi – peki Angelskih keksov, ki jih je prodajala v lični embalaži iz ekoloških materialov – združila hobi in otroško radovednost.
Ko je Angelika Mlinar, koroška Slovenka s pravno diplomo v žepu in delom v Evropski komisiji, začela pisati svojo pekarsko zgodbo, je pritegnila pozornost številnih medijev. "Trženjsko mi je šlo odlično, finančno pa malo slabše," je priznala. Projekt Angelski keksi ji je kljub finančni nevzdržnosti prinesel veliko veselja.
"To je bil projekt, ki me je osrečil, pa čeprav so številni dvomili o mojem razumu in mi očitali, da sem znorela. Vključno z mojo družino. Naivnost, ki jo je omenjala že gospa Barbara, mi je zelo dobro znana."
Projekt je bil trženjsko zelo uspešen, je povedala. "Medijem se je zdela zgodba diplomirane pravnice, ki dela za Evropsko komisijo in se gre pekarstva, zelo zanimiva, finančno pa je bila malce manj uspešna," je razkrila Mlinarjeva, ki je svojo podjetniško pot sklenila v obdobju finančne krize, podjetnicam pa z višje inštance še vedno stoji ob strani.
Podjetniška izkušnja ji je vlila dovolj moči za naslednji korak, in sicer, kot ga je imenovala, politični start-up projekt. Prevzem avstrijske liberalne stranke, ki je takrat stagnirala, prek nje pa se je zavihtela celo do evropskega parlamenta. Tam so zasnovali nov portal, WEgate za podjetnice v Evropi.
"Čeprav je podjetništvo enako za moške in za ženske, pa je vseeno specifično. Ženske prej ali slej pridemo do skupne točke pogovora, in sicer, kako je z varstvom otrok in kako je z vrtci. To je preprosto del naše življenjske realnosti. Drugi del pa sta izmenjava izkušenj in mreženje, ki ga nismo vajene. Ravno zato je Evropska komisija ustvarila portal, ki ponuja mentorstvo."
Česa se lahko naučimo iz njihovih zgodb?
*Da naivnost ni nujno negativna, saj nam daje pogum, da zagrizemo v projekt.
Barbara Humar: Na začetku svoje podjetniške poti sem bila zelo naivna, verjetno smo takšni kar vsi. Če ne bi bila, težko verjamem, da bi zbrala pogum, da se tega lotim. Bila sem zagnana in imela sem srečo. Naivnost, ki ni nujno negativna, je v svojem nagovoru omenjala tudi Mlinarjeva.
*Da poslovni načrt ni vedno ključnega pomena.
Roševa je na kuharsko pot stopila zaradi eksistencialnih potreb, Mlinarjeva pa iz otroške radovednosti. Nobena si ni vnaprej pripravila natančnega poslovnega načrta.
*Da skokovita rast uspeha sproža alarm.
Humarjeva je opozorila, da je preveč skokovita rast podjetja (v njenem primeru kar 400-odstotna) znak za alarm. "Rast mora biti postopna," je opozorila. Z ogromno rastjo obiska se je po objavi njene zgodbe na Netflixu srečala tudi Roševa, z njo pa Hiša Franko. "Treba je bilo opraviti nekatere spremembe, saj bi v nasprotnem primeru naše osebje preveč izčrpali."
Kako so se na poplavo obiskovalcev odzvali v Hiši Franko v Kobaridu?
*Da za uspeh ni ključna izobrazba.
Ana Roš je kuharska samoukinja, Angelika Mlinar, ki se je poskusila v pekarstvu, pa diplomirana pravnica.
*Da ne smemo vedno prisluhniti pozivom okolice.
V zadnjem letniku univerze je Ano Roš, ki je takrat že pomagala v gostilni Franko in tako začela služiti prvi denar, mama vprašala: Pa ja ne misliš kuhati? "Ne, saj ne znam," je ji odgovorila pri 23 letih. Danes je ena od najbolj priznanih kuharskih mojstric na svetu.
*Da nikoli ni prepozno.
Ana Roš je začela kuhati šele pri 30 letih. "Bilo je kritično leto, v katerem naju je začela zapuščati večina kuharjev, zato sva se z možem morala znajti po svoje. Najprej je v kuhinji delal mož, trajalo je natanko 14 dni, nato pa se je on posvetil vinarski ponudbi, kuharski del pa sem prevzela jaz."
*Da uspeh ni nezdružljiv z družino.
Humarjeva je na podjetniško pot stopila kot mama samohranilka z dvema otrokoma, Roševa pa v času prve nosečnosti. Med prvim in drugim otrokom je le leto dni razlike.
*Da ženska empatija lahko doseže marsikaj.
*Da slaba vest zaradi službe ni potrebna.
"Če se skozi službo uresničujemo, smo srečni, to otroci čutijo. Zato slaba vest ni potrebna," je poudarila direktorica podjetniške mreže CEED, ki je pripravila današnje srečanje podjetnic, Barbara Bregar Mrzlikar.
Barbara Bregar Mrzlikar je direktorica podjetniške mreže CEED, ki je pripravila spoznavno srečanje bodočih podjetnic.
Nekaj pomembnih sporočil:
Ženskam ni lahko. Pokazati moramo mišice in dokazati, da smo enako dobre kot moški. Temu pa sledi tudi spoštovanje iz moškega sveta.
Kuharjev ne smemo deliti na moške in ženske: gosta ne zanima, ali kuha moški ali je za kuhalnico ženska. (Ana Roš)
***
Naj vas nič ne prestraši, ampak naj vam bo v poduk.
Podjetništvo je svoboda. (Barbara Humar)
***
Pogumni so bili nad mojo idejo navdušeni, bojazljivci pa so me imeli za neresno.
Težave so in vedno bodo.
Pot do sreče je svoboda, pot do svobode pa pogum. (Angelika Mlinar)
