Veste, kje v Sloveniji stoji stavba Čebelica?

Čebelica velja za najpomembnejše delo Cirila Metoda Kocha, ime pa je dobila po okrasju na fasadi.

Foto: Žiga Zupan/Sportida

Secesijska stavba Čebelica, ki stoji v starem mestnem jedru Radovljice, je leta 1906 nastala po načrtih ljubljanskega mestnega arhitekta gorenjskih korenin Cirila Metoda Kocha (1867–1925). Ta je v Ljubljani na primer zasnoval Hotel Tivoli in v začetku 20. stoletja sodeloval pri vseh pomembnih gradnjah v Ljubljani.

Foto: Žiga Zupan/Sportida

O ozadju njenega nastanka je Jelka Pirkovič v prispevku o stavbi v publikaciji Secesijska arhitektura v Sloveniji zapisala, da je Koch naročilo dobil s posredovanjem ljubljanskega župana Ivana Hribarja, medtem ko je v bližnjih Cerkljah preživljal poletne počitnice.

Čeprav je bil Koch predvsem ljubljanski mestni arhitekt, pa je eno od svojih najboljših arhitektur, kot je še zapisala Jelka Pirkovič, naredil v Radovljici, torej posojilnico Čebelico. "V glavnih potezah spada v krog wagnerjanske secesije. Od tega nastopa naturalistična dekoracija z motivom drevesa," pojasnjuje Jelka Pirkovič.

Foto: Žiga Zupan/Sportida

Prostostoječa dvonadstropna stavba ponavlja vzorec stavb v okolici, prezenco ji daje njena kubičnost, individualnost pa okrasje iz keramičnih ploščič na pročelju. To je zgoščeno predvsem na sredini okoli oken in vhoda, nadaljuje pa se tudi v linearni liniji prek oken visokega pritličja in pod napuščem.

Poleg keramičnih ploščic med secesijski okras Čebelice spada tudi kovina, ki jo je arhitekt uporabil pri kovanih balkonskih ograjah in oknih v drugem nadstropju.

Foto: Žiga Zupan/Sportida

Hiša, ki se ji je treba približati

Glavni poudarek fasade je njena barvna dekoracija – drevesi, ki rasteta okrog vhoda. Krošnji objemata osrednje okno v prvem nadstropju, tik nad vhodom je pod krošnjo drevesa čebelji panj, okrog njega so narisane čebele, v krošnji dreves pa so kovinske žuželke.

Naturalistično okrasje čebel, ki letijo v panj, kar predstavlja simbol Posojilnice, za katero je stavba nastala, od daleč ni prepoznavno. Od daleč oko zazna barvne površine, ko se opazovalec približuje, se najprej izriše podoba drevesa, bližje ko smo stavbi, pa vidnejše postajajo tudi poteze rož, panja in čebel ter kovinske žuželke.

Foto: Žiga Zupan/Sportida

Od tod torej ime stavbe, ki se je ohranilo vse do danes, ko se sklada tudi s širšim kontekstom Radovljice, kjer v starem delu mesta v baročni graščini deluje tudi Čebelarski muzej. Ta predstavlja tradicijo slovenskega čebelarstva 18. in 19. stoletja, ko je to bilo pomembna kmetijska panoga.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano