Sreda, 5. 10. 2016, 13.04
6 let, 7 mesecev
Vinagove 70 let stare buteljke bodo na prodaj v outletih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
Vina iz arhiva mariborskega Vinaga, nekatera med njimi stara tudi 70 let, bodo, kot kaže, vendarle dobila novega lastnika. Ta jih namerava prodajati po občutno znižanih cenah – dobra priložnost za nabavo kakšne res zanimive redkosti?
Vinagov vinski arhiv, ki obsega okoli sto tisoč steklenic in v katerem najstarejša vina nosijo daljni letnik 1946, je na stečajni dražbi za 151 tisoč evrov kupilo trzinsko podjetje Felix Trade oziroma njegov lastnik Feliks Urmaš. Časopis Večer je poročal, da se bodo morali pred sklenitvijo posla o tem izreči še upniki, a Urmaš pravi, da je pogodba sklenjena in da mora vina le še plačati, za kar ima čas do konca meseca.
Nizozemci bi Vinagove vinograde najemali, a ne obdelovali
Vinagova klet naj ne bi bila uničena
Najuspešnejše vinske kleti v Sloveniji so …
Arhiv gre v trgovine z blagom, kupljenim na stečajnih dražbah
Urmaš se ukvarja z nakupom ter prodajo blaga iz stečajnih mas in namerava na police svojih trgovin postaviti tudi Vinagov arhiv. V svojih outletih prodaja najrazličnejše blago, kupljeno na stečajnih dražbah, od obutve do koles in pisarniških fasciklov, prodaja pa tudi Vinagova vina novejših letnikov, ki jih je prav tako kupil na dražbi.
V Vinagovem arhivu je okoli sto tisoč steklenic, med njimi tudi takšne, ki so stare že 70 let.
"Njihova prodaja gre odlično, po taki ceni jih ni mogoče kupiti nikjer drugje," je povedal o Vinagovi zalogi letnikov od 2005 do 2011. Letnike do 2009 prodaja po 1,5 evra, 2010 in 2011 pa po tri evre.
Večje količine bodo občutno cenejše, redkosti bodo držale ceno
Kot nam je povedal Urmaš, je njegova cenovna politika, da blago prodaja po polovični ali še nižji ceni, kot bi jo plačali drugje, držati pa se je namerava tudi pri Vinagovem arhivu. "Le pri tistih najstarejših in najredkejših steklenicah cene ne bom občutno zniževal," je dodal. To velja predvsem za 18 steklenic laškega rizlinga iz leta 1946, med katerimi je vsaka ocenjena na 1.470 evrov.
"Takšne kleti v Sloveniji ni, nihče ne razpolaga s takšno količino in takšnimi letniki. Zato se čudim, zakaj se ni zganil nihče od vinarjev oziroma trgovcev z vinom," je dejal Urmaš. "Ljudje ne sodelujejo na dražbah in niti ne vedo, za koliko se lahko cena spusti. Prva cena jih odvrne in se nato ne vrnejo več."
Vina, ki jim je nemogoče postaviti realno ceno
"Karkoli so iztržili za ta arhiv, takšnim vinom je nemogoče postaviti realno ceno," je prepričan vinski poznavalec Robert Gorjak.
Urmaš je za Vinagov arhiv iztržil občutno nižjo ceno od prvotno postavljene – tržna vrednost celotne zaloge naj bi znašala 3,95 milijona evrov, likvidacijska pa je bila postavljena pri 2,76 milijona evrov. A kot pravi priznani poznavalec vin Robert Gorjak, je tem vinom nemogoče postaviti realno ceno.
"So vina, ki jih je mogoče prodati na sekundarnem trgu, torej steklenico najprej kupiti zase in jo nato prodati naprej, in vina, ki jih je tako težko prodati. Pri bordojcih, burgundcih in podobnih vinih iz svetovno znanih regij je to mogoče, pri drugih pa zelo težko," je pojasnil.
Kupovanje tako starih vin je loterija
"Karkoli so iztržili za ta arhiv, je dobro. Tista prva cena je nerealna, ljudje na stara vina nismo tako 'mahnjeni', kot bi si kdo mislil," je še dejal Gorjak.
Pa so vina takšnih starosti sploh še pitna, nas je zanimalo. "V tej zbirki so zagotovo biseri, ki pri tej ceni predstavljajo zelo dobro kupčijo, med njimi pa so vsekakor tudi vina, pri katerih je vsak evro, ki si ga plačal zanje, preplačan, saj so mrtva," je pojasnil Gorjak. "Vsekakor bi bilo treba pred prodajo narediti izbor dobrih steklenic in s tem tudi dvigniti merodajnost cene, po kateri se je zbirka prodajala."
