Četrtek, 4. 8. 2016, 17.45
1 leto, 3 mesece
Najuspešnejše vinske kleti v Sloveniji so …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,53
1
V Sloveniji največ – tudi medijske – pozornosti žanjejo majhni, družinski pridelovalci vina, ki za svojimi steklenicami stojijo z imenom in obrazom, a velik posel, ko govorimo o prodaji, tiči drugje.
Po podatkih bizi.si za leto 2015 so na vrhu lestvice po letnih prihodkih še naprej zadružne kleti oziroma podjetja, ki so nasledniki zadrug, ne pa družinske kmetije. Jasno, med majhnimi vinarji jih le peščica pridela več kot sto tisoč steklenic letno, medtem ko v velikih kleteh vsako leto napolnijo in prodajo več milijonov steklenic.
Klet Brda, ki je tako v letih 2013 in 2014 kot lani vknjižila največ prihodkov med slovenskimi kletmi, velja za največjo slovensko vinsko klet tako po pridelavi kot po količini prodanega vina – v povprečju ga prodajo okoli pet milijonov litrov na leto. Lani so ustvarili dobrih 13 milijonov evrov prihodkov, dobiček pa v primerjavi z letom prej več kot podvojili.
Briška zadruga kar 40 odstotkov vina proda v tujino
"Za to je zaslužno dobro vino, kaj pa drugega," je rezultate hudomušno komentiral direktor kleti Silvan Peršolja, nato pa v resnejšem tonu nadaljeval: "Zelo hitro smo se odzvali na krizo in takrat z vsemi lastniki, torej zadružniki (teh je okoli 400, op. a.), dosegli konsenz, ki ni bil prav lahek. Odločili smo se, da sklestimo vse stroške razen vlaganja v kakovost vina in trženje, predvsem trženje na tujih trgih."
Krepitev izvoza je bila po mnenju Peršolje prava strategija. "Rezultat, ki ga zdaj vidimo, je posledica odločitve, da nočemo biti povsem odvisni od domačega trga. Zdaj prodaja vina na tujih trgih predstavlja 40 odstotkov prihodkov," je povedal.
Uspeh briške zadružne kleti njen direktor Silvan Peršolja pojasnjuje s hitrim in pravim odzivom na krizo: nižanjem stroškov ter osredotočanjem na kakovost vina in trženje na tujih trgih.
Temelj so vina, ki si jih ljudje lahko privoščijo
Prodajno najuspešnejša blagovna znamka briške kleti je Quercus, ki se po besedah Peršolje uvršča v višji srednji razred. "To je cenovni razred med okoli petimi in sedmimi evri. To niso velika vina, ki si jih privoščiš morda enkrat na leto, kljub temu pa lahko v tem 'demokratičnem' razredu dobiš vrhunska vina oziroma največ za svoj denar." Kakovost za razumen denar je od nekdaj njihovo vodilo in tudi eden od razlogov za uspeh, je dodal direktor kleti Brda.
Radgonskim goricam uspeva z večnimi klasikami
Drugo mesto lestvice po prihodkih zasedajo Radgonske gorice, ki so lani ustvarile slabih deset milijonov evrov prihodkov, pa tudi zajeten dobiček več kot milijon evrov. V Radgoni so prepričani, da se lahko za svoj uspeh zahvalijo predvsem svojim predhodnikom, ki so ustvarili klet in njene najbolj znane blagovne znamke, ki so tudi najbolje prodajane: Zlato radgonsko penino, Srebrno radgonsko penino, Janževec in posladki traminec s črno etiketo.
Radgonske gorice stavijo predvsem na svoje uveljavljene blagovne znamke. Najstarejša med njimi je Zlata radgonska penina, katere začetki segajo v daljno leto 1852.
"Pogosto na trg pošljemo kakšen nov artikel, kaj takšnega, kar kupci iščejo, v vsakem primeru pa krepimo svoje uveljavljene blagovne znamke, med katerimi so tudi takšne z več kot 160-letno tradicijo," nam je pojasnil Sandi Brumen, vodja komercialne službe v Radgonskih goricah, in s tem meril na Zlato radgonsko penino. To vino je namreč, sicer pod drugim imenom, leta 1852 pridelal ustanovitelj radgonske kleti Alojz Klenovšek.
Milijon steklenic Srebrne radgonske penine na leto
A za največjo prodajno uspešnico v Radgoni ne velja Zlata, temveč Srebrna radgonska penina. Ta je polsuha in, kot kažejo številke, s tem bolj po okusu kupcev. Letno prodajo okoli milijon steklenic Srebrne in od 250 do 300 tisoč steklenic Zlate radgonske penine. Količinsko še uspešnejši je Janževec, ki ga prodajo okoli 1,8 milijona (litrskih) steklenic letno.
Bolj kot njena zlata sestra je priljubljena oziroma prodajana Srebrna radgonska penina.
Skupno v Radgoni prodajo 3,5 milijona litrov vina na leto, za razliko od kleti Brda pa veliko večino pridelka prodajo doma – kar 95 odstotkov. "A se trudimo delež prodaje v tujini dvigniti," je dejal Brumen, "v prihodnjih petih letih se bomo najbolj usmerili v države nekdanje Jugoslavije, torej na Hrvaško, v Srbijo, pa tudi BiH in Črno goro."
Že zdaj presenetljivo dobro delajo z Mehiko, prisotni so tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici in Kanadi, je pojasnil Brumen in dodal: "Na Kitajsko prodamo okoli dva kontejnerja letno – to so v našem merilu majhne količine, res pa je, da bi bile za kakšnega majhnega vinarja že velike."
1