Slavkov dom: med prašniki, kranjsko klobaso in štruklji

V zadnjih letih je postala prava klasična gostilniška zgodba Slavkov dom oziroma gostilna Belšak, ki v njem domuje. Iz Ljubljane se odpravite proti Mednem in potem do Golega Brda ali iz Medvod direktno proti Golemu Brdu, kar je seveda veliko bližje. Naj namignemo, da ima v neposredni okolici izjemno veliko in luksuzno domovanje popularni Erazem Pintar, ki sicer tudi velja za gosta Slavkovega doma.

Ponudba ni nič posebnega, a jedi so zelo dobro pripravljene. Morda malce moti leseno-steklen prizidek, ki ga je v času našega obiska grela samosvoja peč, ki je pomagala lepšati prostor. Sicer pa so meglene ali nedelje z nizko oblačnostjo dnevi, ko na Slavkovem domu ni najlepše, in če imate možnost se na hrib (400 metrov) odpravite v soncu. Cene so dostopne, hrana pa, kot rečeno, navadno dobro pripravljena.

Na Slavkovem domu so sicer znani po bikovih prašnikih, ki jih ocvrejo in potem mehko meso nekaterim lažje, drugim težje steče v želodec. Tistega popoldneva je vlogo predjedi prevzela kar kuhana domača kranjska klobasa, ki smo si jo razdelili pri mizi. Mnogi pravijo najboljša je Arvajeva, ampak v tem primeru bi se človek skoraj moral odločiti za Slavkovo. Pred njo smo v ponudbi različnih aperitivov poskusili domače limonovo žganje, borovničevec, hermeliko in vršičke pa pustili za konec (za tiste, ki bi mehurčke, pa imajo srebrno penino).

Ampak kranjska je že zahtevala nekaj rdečega. V napad se je postavil odprt merlot Stojka Kristančiča (Ronk), ki je bil za ne previsoko ceno v res dobri dnevni formi. Vino, klobasa in prej žganje so bili res prijazni, čeprav mnogi na Slavkovem domu v zgodnji fazi raje naročajo suhomesnato ponudbo. Tudi to imajo v velikih količinah, ampak že nekaj časa se pred juho namenimo pomalicati raje marinirane bučke s parmezanom.

Tudi pri toplih predjedeh so se s klasičnih preselili v malo modernejše vode, v vsakem primeru pa morate poskusiti bučke s česnom na olivnem olju ali pa (ne prelahek) pečen radič s panceto. Naša miza se je tokrat odločila za juhe. Goveja po vsebinah in okusu premaguje konkurenco na gorenjskem koncu. Podobno je pri gobovi, ki vsebuje prave plodove in ne temelji zgolj na instantni podlagi. Lep uvod v mesno dogajanje. Ne premajhen kos čebulne bržole z veliko omake so popestrili s sirovim štrukljem, zraven ogromnega florentica z gorčico, ki ga je priporočilo osebje, pa se je dobilo nekaj vitlofa in bučk. Hrana je sama po sebi tako ali tako preprosta, ampak florentinca boste v teh krajih težko dobili okusneje narejenega. Priporočam vsaj medium ali celo bolj krvavega.

Sicer pa občinstvo na tem hribu ni nujno vezano na takšne mesnine. Več povpraševanja je po kračah in ocvrtem mesu, svinjskih rebrih, ampak ko smo tukaj jedli predzadnjič, je bil tudi biftek dobro uležan in pametno popečen. Samo, mimogrede, ker smo imeli po malici zvečer še nekaj dela, se nismo povsem predali vinu, a smo že pri prejšnjih obiskih ugotovili, da je moč dobiti povprečnega silvanca in malce kiselkast cviček na kozarec. Pri buteljkah so malce raznovrstnejši, a takole na hitro se še najbolj vidi Ronka in Vinakoper.

Sladica? Ponujajo štruklje (s skuto ali orehi), ki smo jih zmazali, čeprav so bili tradicionalno pretežki, imajo pa še tiramisu ali sladoled, pa še (malce neznačilno) ananas. In jasno, po takšni akciji človek popije še ene vršičke, da je ne predolga vijugasta pot proti dolini malce bolj uravnotežena. Mimogrede, računi so lahko različni, a na Slavkovem domu bi se morali dobro najesti že za 25 evrov na osebo. Solidna domača kranjska klobasa recimo stane pet evrov in pol.

Povzetek

Slavkov dom je postojanka, ki si zasluži obisk predvsem zaradi standardne in malce posodobljene domače kuhinje. Tako mesnine kot zelenjavne jedi imajo veliko več smisla kot konkurenčne hranilnice v smeri Kranja in Škofje Loke.

Vinska karta je premalo založena in marsikatera jed bi si zaslužila boljše vino. Vseeno pa imajo nekaj osnovnih tekočin in Ronkov merlot gotovo sodi med boljše rdeče napitke.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.