Ponedeljek,
30. 4. 2012,
12.38

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ponedeljek, 30. 4. 2012, 12.38

6 let, 6 mesecev

Restavracija Calypso: mediteranska scena po igralniško

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

V največji evropski igralnici imajo pol ducata bistrojev in slaščičarn ter tri restavracije. Najpomembnejša med njimi je Calypso.

Še pred nekaj leti bi brez vsakega dvoma podpisal, da sodi Calypso najmanj med pet najboljših restavracij v deželi, letošnjo pomlad pa je bil ravno pravi čas, da stvari preverimo na novo. Še posebej tisti večer, ko so imeli v Novi Gorici veliki koncert in se je v Perli trlo gostov.

Prostor je sodobno oblikovan in rahlo odmaknjen od igralniškega vrveža. Tudi cene so bistveno višje kot v drugih delih igralnice, a se ponudba kljub recesiji in prevelikem številu raznih igralniških uslužbencev, ki eni z več, drugi z manj razlogi hodijo gor in dol po restavraciji, ni bistveno spremenila. Tudi osnovno sporočilo: kakovostno morsko živalstvo, pripravljeno na preprost, hkrati pa ustvarjalen način, je ostalo. Na kozarec pri peninah strežejo Botego Gold ali klasično briško Bjano, na mizi pa ponujajo, po običaju, bombice belega, koruznega, polnozrnatega in še kakšnega kruha. Zraven pripadata dve vrsti masla, eno klasično, drugo kiselkasto, k temu pa se je pridružila še dimljena postrv, ki je tisti večer počivala na posteljici iz rdečega zelja.

Ribje predjedi so bile usodnega večera ribji karpači, surovi škampi, hobotnica v solati, ostrige, morski pajki in dondole. Naše omizje je napadlo čvrsto hobotnico in karpačo kirnje, pozobali smo ocvrto ribjo polpeto in brancinovo ruladico, da o mariniranih surovih škampih na bivolji mocareli niti ne govorimo.

 | Foto:

Jasno, če bi se spravili na mesne jedi, ponujajo nekaj nujnih, klasičnih osumljencev: goveji ali jelenov karpačo, dimljene račje prsi, o pršutu s sirom ali z melono pa tako ni bilo nikoli dvoma. Kot rečeno pa v teh krajih bolj cenijo morje in verjetno jih k temu sili tudi pretežno premožnejše, skoraj izključno italijansko občinstvo. To je prostor, kjer vas ne razočarajo s testeninami, ki jim primešajo vongole in gambere, lahko pripravijo ploščo (ogromno) škampov, lahko pa presenetijo s kombinacijo krompirjevih njokov iz vijoličastega krompirja s sirovim fondijem in črnim tartufom.

Jasno, tudi pri glavnih jedeh ponujajo ribe in so kar malce začudeni, če si zaželite kaj drugega. A kljub temu se znajo dobro lotiti klasičnih biftekov ali jelenovih mesnin, izkušnja tako kaže. Drugače pa se zdi, da se najbolje počutijo, ko (velika) ekipa natakarjev k mizi pripelje kakšno morsko pošast (romba) in jo počasi, pred gostom očisti in ji doda nekaj krompirčkov in blitve ali aktualne zelenjave na žaru. Mimogrede, po Botegi smo se pri toplih in glavnih jedeh odžejali kar z briškim mešanim belim A plusom, ki je ob nekaterih steklenicah Movie najboljše, kar imajo v kleti. A zdi se, da je vinski del zgodbe siromašnejši, kot je bil pred nekaj sezonami. Vseeno imajo osnovne šampanjce, večino boljših primorskih vin, nekaj drugih Slovencev, nepretresljiv izbor italijanskih, ščepec Francije in brez posebnega razloga nekaj novega sveta.

Vendar se mi nismo znali ustaviti in smo poskusili še eno najslajših vin, kar jih rodi naša zemlja: Vinagov laški rizling 2001. Štajerski as je skoraj potolkel bavarsko (vaniljevo) kremo s čokoladnimi opilki in creme brulee z jagodami.

 | Foto:

Na koncu, tik pred nastopi zvezdnikov na glavnem odru zabavišča, mora človek poskusiti še nekaj žganega. Včasih je bil voziček s kačjimi slinami morda najbolj razkošen v naših krajih – šele v sosednji Majdi smo videli obsežnejši izbor žganic. Zdi se, da je bil tokrat izbor manjši, v glavni vlogi pa je bil, namesto Zacape, Matusalem. Škoda, da časi niso več pravi za cigare, ki jih hranijo v posebni omarici. Za ceno raje nismo vprašali. Dejstvo je, da bi se morali v Calypsu za kakih 50 ali 60 evrov na osebo dobro najesti. Pijača, žganice, vode in cigare pa stvari nedvomno krepko podražijo, če vas seveda avtomati ne zasujejo z dobitki.

Povzetek

Restavracija v igralnici Perla je še vedno višek elitizma na severu Primorske. Lepa dvorana, malo velikih miz, soliden izbor hrane. Upamo lahko le, da jo kriza ne bo uvrstila med tiste dele turizma, v katerih je treba varčevati, ker potem to ne bo več ista restavracija.

Vinska karta je kakovostna, a je hkrati (brez razloga) najbolj pod udarom varčevanja.

Ocena

Ocena gostilne: 4 | Foto:

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.