Sreda, 15. 6. 2011, 12.15
7 let
Penzion Sinji vrh: primorska hribovska izkušnja
Poletna postojanka umetnikov in zmernih hribolazcev, kjer je več kot priporočljivo tudi nekaj pojesti in popiti.
Na Sinji vrh na več kot tisoč metrov nadmorske višine se sicer lahko pripeljete z avtomobilom, a vam to pot priporočamo v toplejših časih, čeprav se, ko je pozimi cesta splužena, gostov ne branijo. Mimogrede, vsem primorskih višin nevajenim jedcem je treba namigniti, da je v penzion mogoče priti prek Cola, kjer na poti proti Predmeji pri Otlici pozorno spremljajte ukaze za Sinji vrh. Še nekaj drugih možnosti imate, ampak pohodniških na tem mestu niti ne bi posebej predstavljali.
Lahko pa povemo, da imajo pozimi tople lončene peči, poleti pa manjši bazen. V obeh primerih ponujajo tudi nekaj ležišč, če jih le ne zasedejo mojstri, ki že dolga leta slikoviti vrh (od koder se vidijo najvišje gore in naše morje) izkoriščajo za poletne likovne akademije. Njihovi izdelki so obešeni po vsej domačiji in po moje ni veliko gostov, ki zmorejo ves material mnogih rodov natančno pregledati.
Naša naloga je bila jasna: slikarji in kiparji so bili obstranska ponudba, ki smo jo sprejeli, a opravili zgolj zadostno, že prva (zeliščna) žganja, ki jih je natočil gospodar, pa smo opravili odlično. Najpomembnejše je zdravje in zelišča, to si je treba priznati, igrajo v tem primeru izredno pomembno vlogo. Na Sinjem vrhu morate poskusiti najprej hladno jedačo. Ne gre vedno za iste proizvode, tokrat so pokazali pršut, svinjsko-telečjo salamo in več kot odlično divjačinsko klobaso.
Navadno se moramo ob kombinaciji kmečkega turizma in kmečke gostilne sprijazniti s povprečnimi vini, na Sinjem vrhu pa stavijo na Vipavsko dolino – na Krapeža iz Vrhpolja. Njegov merlot in beli pinot, sta za naše kraje hudo napredni tekočini. Na Sinjem vrhu imajo vedno pripravljeno tudi juho in priznati moram, da sem malce računal na njihovo govejo, ki je manjkala, zato pa je bila jota na visokem nivoju. Še ena posebnost sobotne in nedeljske prehrane na tisoč metrih so podvojene porcije glavnih jedi, kar v praksi pomeni, da lahko dobite na krožnik dve vrsti mesa.
Tokrat so ponujali svinjsko in telečjo pečenko, da o jagenjčku in jelenčku niti ne govorimo. Izbor štirih mesnin, torej, zraven pa spadajo skoraj neomejena količina praženega krompirja, večja kepa posebej sladkega ohrovta, špinačni štruklji s smetano, korenje in beli fižol, jasno pa tudi omembe vredna količina zelene solate. Še kozarček merlota pa smo. Niste! Prav nujno se je treba okrepčati z orehovimi štruklji in bogato opremljenim jabolčnim zavitkom, ki se je pred tem, toliko pa še imamo okusa, resno srečal z rumom. Na začetku ste zeliščnega? Potem pa poskusite še borovničevec in sadjevec. In koliko stane takšna hribovska pojedina? Nekaj manj kot 20 evrov na osebo.
Povzetek
Penzion, ki pa ima vse značilnosti kmečkega turizma. Klasična slovenska ponudba, ki ponekod sili na Primorsko. Stvari so dobro pripravljene, kar odtehta zapleteno pot do vrha. In čeprav se znotraj določenih okvirov ponudba spreminja, v vsakem primeru poskusite dobiti divjačinsko klobaso.
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.