Sreda, 30. 9. 2015, 15.59
6 let, 11 mesecev
Kralj žara: kavbojske mesnine v središču Ljubljane
Na Trubarjevi, edini ulici v Ljubljani, ki še živi svoje življenje, je kopica zanimivih gostinskih obratov. Na križišču z Vidovdansko so svoje ognjišče našli tudi kralji ameriškega žara.
Že dolgo se ni o nobeni restavraciji toliko govorilo in pisalo kot o Kralju žara. Razlogov je mnogo in morda bi lahko bi rekli, da gre za zmagovalno kombinacijo. Meso na žaru, dimljeno ali ne, pa še burgerji za povrh, na najzanimivejši ulici v Ljubljani. Kralj žara je tam, kjer je Reformator, tam, kjer je libanonska restavracija, tam, kjer je Čompa, tam, kjer so vegani, pa še Kalček in nekaj hitrih arabskih kioskov, da o sladoledarjih iz naše nekdanje avtonomne pokrajine in različnih majhnih trgovinah niti ne govorimo. Na Trubarjevi lahko pijete ali jeste, lahko se sprehajate ali pa kupite dežnik.
Kralj žara Trubarjeva 52, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 232 09 90 Elektronska pošta: restaurant@kraljzara.si
Fantje, ki svojo dejavnost, pravzaprav več različnih obrti že nekaj časa dobro promovirajo, so zasedli lokacijo nekdanjega Kavalina, enega od mnogo prehranjevalnih Kavalovih obratov, ki ga je veriga pred časom s pomočjo strokovnjakov za trenutek spremenila v reformatorsko kuhinjo. Pa ni bilo uspeha. Zdaj, ko deluje žar in ko iz gostilne na klancu veje vonj po dimu in žaru, je drugače.
Dvakrat smo jih obiskali in obakrat je bilo težko priti do mize, čeprav lokal ni majhen. Pri Kralju žara je pametno rezervirati, kar se v obdobju Kavalina in še prej Čerina ni ravno pogosto dogajalo. Toda, kot rečeno: meso na žaru je slovenska uspešnica, pa naj gre za Sorbaro, Katrco ali Montagu. A zdi se, da imajo Kralji žara večje cilje. Predvsem bi radi z zadovoljivo kakovostjo jedi zaobsegli širšo publiko.
V lokalu vrtijo country standarde, kot sta Stand by Your Man in Rose Garden, na straniščih piše Dolly Parton in Johnny Cash, tudi priprava mesa naj bi imela korenine v ameriškem okolju, med kavboji. Novinci na Trubarjevi se veliko lotevajo za naše kraje ne ravno klasične dimljene priprave mesa. Jedi dobijo zanimiv okus, so pa tudi nekoliko težje, kot smo navajeni.
V dveh obiskih smo se tako lotili ne povsem običajnih, malce debelejših ocvrtih čebulnih obročkov, ožganih koncev dimljene govedine ameriškega goveda angus in simpatičnih perutničk, enkrat na žaru, pospremljenih z žar omako, enkrat pa po azijsko ocvrtih in opremljenih s sladko omako. Korektno. Preskočili nismo niti angusovega karpača, pripravljenega nekoliko drugače kot pri sosedih. Gre za koščke, ne za rezine govedine, predvsem pa brez rukole, nepotrebnih sirov, tartufov, kisov in gorčice. Karpačo torej, ne goveja solata.
Pri uvoženi govedini z žara, dimljeni ali ne, naj bi se pilo kako močnejše rdeče vino, a smo se v začetku vseeno posvetili sveži Santomasovi malvaziji in Batičevi rebuli. In ker Santomas v zadnjem obdobju dosega še nekaj dobrih rezultatov s svetovnih ocenjevanj, smo h glavnim jedem natočili Cuvée Quattro, mešanico štirih rdečih sort, a se je izkazalo, da je letnik 2014 na mizah prezgodaj, še posebej, če vemo, da ni šlo ravno za najboljšo bero. Če imate možnost, je boljša izbira Četrtičeva rdeča Epoca 2009 za zmernih 24 evrov, pa še kaj se najde ob žaru: skoraj vse od Movie, Kabaja, Batiča, Roxanicha, Edija Simčiča, Čotarja… Morda bi lahko uvozili, podobno kot uvažajo tuje meso, tudi kakšnega bordojca ali kalifornijca.
Glavnih jedi je, kolikor srce poželi. Delijo jih na burgerje, dimljeno meso, biftke, rib-eye zrezke … Vsega nam v le dveh obiskih ni uspelo poskusiti. Smo pa pojedli na primer hudo nasiten dimljeni tris z rezinami purana, šunke in govedine, pa biftek "za dame" iz ameriškega goveda angus. Tukaj je treba omeniti, da porcije glavnih jedi ločijo na tiste za dame, tiste za gospode in tiste za gurmane. Uganili ste, za dame je najmanjši. Očitno hrana, vezana na Teksas in kavboje, prinese s seboj nekaj seksizma.
Ženski del omizja se je jugu ZDA navkljub pozabaval še z moško porcijo biftka, moški del pa si je naročil porcijo govejih rebrc za dame. Nasploh je treba pri glavnih jedeh zelo paziti, kaj in predvsem koliko naročite. Omizje, ki pretirava pri prilogah, recimo pri fižolu z žara in pri krompirju s smetano, utegne imeti na koncu težave pojesti sladico.
Ponujajo namreč odlično skutno torto oziroma cheesecake in nekoliko manj prepričljivo jabolčno pito. A gost, še posebej "siolovec", zaradi tega ne more biti razočaran, konec koncev imajo na mizi Telekomov piranski solni cvet in Telekomovo istrsko oljčno olje. Za vsak slučaj imajo pa še nekaj prestižnih konjakov, rumov in viskijev. Tudi Hennessy XO.
Se sprašujete, kakšne so pri Kralju žara cene? Lahko bi rekli znosne ali nekoliko nižje kot pri konkurenci. Burgerji so že po pet evrov, predjedi so še nekoliko cenejše. Najdražje je meso in biftki pri 35 dekagramih že prebijejo 20 evrov. Ampak takole, za kakšnih 25 evrov, se boste krepko najedli vsaj dveh, če ne treh jedi.
Povzetek
Kralji žara so ekipa, ki ima v rokah kar nekaj poslov in zadnji je lokal na Trubarjevi, nekakšna gostilna, ki ponuja bolj ali manj ameriške jedi. Najpomembnejše je dimljeno meso na žaru.
Vinska karta ima najpomembnejše slovenske proizvode, tudi nekaj konkretnih rdečih vin za srečanje z mesom. Upamo, da sčasoma dodajo še kakšno etiketo.