Kaj vpliva na okus vina, zemlja ali mikrobi?

Najpomembnejši spremenljivki pri vinih sta letnik in terroir – zemlja, lega, podnebje in vsi drugi okoljski dejavniki, ki vplivajo na trto. Ni nepomembno, iz katerega vinograda je vino, iz tistega na levi ali desni strani reke, z osojne ali prisojne strani hriba, iz Istre ali s Krasa, z glinene, apnenčaste ali vulkanske prsti. Okus vina je odvisen od zemlje, na kateri raste trta. Toda geologi vedo, da z izjemo soli minerali nimajo prav veliko okusa. Zato je z geološkega stališča trditev, da ima vino okus po zemlji, popoln nesmisel. Kako torej ta vpliva na okus vina?

Ista sorta, drug vinograd, drugačno vino Nedavno so v reviji New Scientist objavili članek o raziskavi, v kateri trdijo, da okusa vinu ne dajo minerali, temveč mikrobi v zemlji. Ne gre pač zanikati, da se vina iz iste sorte razlikujejo glede na to, kje raste trta. To so znanstveniki dokazali tudi s kemijsko analizo, ki pokaže, da imajo vina iz iste sorte, ki raste v različnih vinogradih, drugačno kemično sestavo. V eni izmed raziskav so denimo dokazali, da bo vino iz španske sorte garnacha, ki je rasla na siromašni zemlji, manj aromatično, ker ima manj fenolov, prav tako pa se s staranjem ne izboljša.

Toda še pomembnejši naj bi bili mikrobi. Raziskovalci trdijo, da brez mikroorganizmov sploh ne bi mogli narediti vina. Kar je res – brez kvasovk ni vina. Za okus vina pa naj bi bile odločilne tudi plesni in bakterije tako v zemlji kot v zraku. Vplivale naj bi na pH zemlje, ta pa posledično vpliva na okus vina. Iz tega znanstveniki sklepajo, da ni pomembna le lega vinograda, temveč je za okus vina odločilna celo vrsta v vinogradu. Mikrobi bi bili lahko odločilni tudi pri razlikah v okusu različnih letnikov vina, saj je količina mikrobov odvisna od vremenskih razmer.

Edinstvenosti vinogradov se ne da ponarediti Eden izmed dokazov, da na okus vina bolj kot zemlja vplivajo mikrobi, je za znanstvenike tudi ta, da ista sorta vina v zelo podobnih geografskih, geoloških in klimatskih pogojih ne da vina enakega okusa. In to je tudi znanstveni dokaz, da Kitajci nikoli ne bodo mogli pridelati dovolj dobrih ponaredkov bordojcev.

Posestvo Burja Reddo 2013

Primož Lavrenčič, eden najbolj talentiranih slovenskih vinarjev, s svojim projektom, posestvom Burja, ruši vse meje. Zagovarja ekologijo, prisega na tradicionalne vipavske sorte in se odpoveduje svetovnim. Njegove ideje, znanje in dolgoletne izkušnje se odražajo v njegovih vinih, ki so vsako leto razprodana.

Vinskemu trgu ponuja dve liniji svežih vin, zelen in malvazijo, eno tipično belo vipavsko zvrst z imenom Burja bela in izjemen modri pinot. Zadnja novost kleti Burja pa je rdeča zvrst Reddo. Primož se je spet odločil obuditi stare vipavske sorte in tako zasadil večini popolnoma neznane oziroma že pozabljene sorte, kot je pokalca.

Reddo je zvrst pokalce, modre frankinje in refoška, marsikomu neznane sorte oziroma sorte, ki morda ne sodijo v ta vinski okoliš. A kljub vsemu so prav te tri stare rdeče sorte včasih gojili v Vipavski dolini, čeprav so bile vedno v manjšini in bolj za domačo porabo. Vino je intenzivno rubinaste barve z vijoličnimi odtenki. Arome, ki jih zaznamo, so zelo pestre, prevladujejo predvsem arome rdečega sadja, arome zelišč in cedra, v ozadju zaznamo tudi arome tobaka in čokolade. V ustih vino deluje zelo skladno, polno, z lepo kislino in zaokroženimi tanini. Do izraza pridejo tudi rdeče sadje, predvsem češnje, in začimbne note. Izjemno vino z žametnimi tanini, z velikim potencialom staranja, seveda pa je primerno za pitje že zdaj.

Reddo je dokaz, da lahko tudi v vipavskem okolišu pridelajo izjemno vino iz starih, že pozabljenih rdečih sort.

Ponudimo ga lahko k pestremu izboru mesnih jedi, kot so divjačina in rdeče meso v vseh oblikah, bo pa tudi odlična kombinacija k zrelim, rahlo pikantnim sirom.

Sorta: zvrst pokalce, modre frankinje in refoška Stopnja alkohola: 12,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 21 evrov, evino.si

Ocena: 9,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si