Četrtek, 22. 12. 2016, 4.55
7 let, 1 mesec
Gostilna Pri kolovratu: okusi Ljubljane za turiste, ne meščane
Nasproti ljubljanske stolnice so odprli prenovljeno gostilno, ki resnici na ljubo še išče prave okuse.
Razvajeni jedci se razveselijo vsakega novega lokala, ki v Ljubljani ponuja tudi hrano. Vsakega lokala, ki se poskuša umestiti na ljubljanskem gostinskem trgu, kjer poleti prevladujejo burgerji in lignji, v božičnem času pa, kot si lahko ogledamo pod lučkami, pleskavice, kajmak, hrenovke in ajvar.
Veseli smo bili za Bineta in Atelje, pa čeprav se z vsemi idejami ne v eni ne v drugi gostilni nismo povsem strinjali, veseli smo bili tudi Altrokeja in Lude … Samo da se kuhinja za korak oddalji od božične ponudbe pleskavic in kuhanega vina iz vrečke.
S podobnimi občutki smo se odpravili h Gostilni Pri kolovratu, kjer zelo glasno ponujajo jedi s skupnim geslom Okusi Ljubljane. Na tem mestu naj bi bila gostilna že pred 150, če ne 200 leti, v njej pa so popivali pesniki, pisatelji, igralci. Tako pravijo lastniki, naše omizje pa se še dobro spomni, da so pri Kolovratu popivali pankerji.
Gostilna Pri kolovratu
Ciril Metodov trg 14, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 620 98 84
Povedali so nam, da gostilna še ni čisto nared, da je marsikaj v izdelavi. No ja, hiša in predvsem dvorišče sta lično prenovljena, v veliki jedilnici so fotografije gostilne, kakršna je bila nekoč, retro vzdušju sledi tudi pohištvo.
Imajo lep izbor slovenskih vin in praktično vse točijo tudi na kozarec: teran iz kraške zadruge, Movia cabernet sauvignon in merlot, modri pinot Tilia in Četrtičevo rdečo Epoco, pri belih ponujajo kraško vitovsko, Medotovo rebulo, Verusov sauvignon, Kupljenov šipon, Koželjevo malvazijo in Jakončičevo belo Carolino za 5,90 evra po kozarcu, ki smo jo pili pri naši mizi. In to po tem, ko smo odklonili Frangeževo jagodno in prav tako njegovo suho traminčevo penino ter pristali na kozarcu prosecca Soligo in Kržičevi viljamovki.
Naj bo dovolj o kapljici. Lotili smo se menija, zapisanega v rimah, ki se mnogim zdijo malce osladne, nas pa so in nas še vedno zabavajo. Pri hladnih jedeh je dežurni sledilec Koseskega zapisal: Jedi hladne za osebe gladne. Bravo. Med naštetimi jedmi so imeli le (malce presuhe) rezine telečjega jezika po 7,20 evra in ploščo sirov za 7,90 evra, na kateri so obljubljali mohant, brincl in tolminski ter bohinjski sir. Jezik in sire (brincla ni bilo) so naložili na en krožnik, dodali oljčno olje s kumino in limono, narezali jabolka in dodali motovilec.
Telečji jezik z jabolčnimi rezinami in izbor sirov
Premajhna porcija za "osebe gladne", bi lahko pokomentirali, pa nismo, saj nas je že čakala nova rima: V naravi je toplo poleti, v želodcu naj bo vse dni v leti. Paradižnikova juha z obilico česna se ni mogla odločiti, ali je hladna ali topla, zato pa je bila lečina juha izjemna. Presenetljivo, mar ne… V kategoriji toplih jedi so imeli še telečja jetrca za krepkih 7,20 evra, menda jih postrežejo brez prilog, ker gredo najboljše skupaj s kruhom.
Dovolj filozofiranja, čas je za naslednjo rimo: Zakaj bi pico, če imamo jed na žlico. Govora je bilo o Kolovratovem golažu, mi pa smo se medtem že zapodili v rimo Glavne jedi za lačne ljudi, kjer so ponujali iz Okusov Ljubljane pobrane ljubljanske žlinkrofe z gobami, ob njih pa so omenjali še fuže s tartufato, krompirjeve svaljke z dimljeno postrvjo in artičoko ter rižoto z lečo in čičeriko.
Telečja pečenka, menda ena največjih uspešnic novoodprte gostilne
A mi smo bili bližje mesnim jedem z geslom Jedi mesne za vesele in resne. Vzeli smo ne preveliko porcijo telečje pečenke s praženim krompirjem za konkretnih 12,50 evra ter račji konfit s popečeno polento in teranovo omako za 14 evrov. Nič posebnega, a ko človek vidi, da prodajajo tudi krajnsko klobaso z matevžem za 9,30 evra, se milo rečeno začudi.
Račji konfit na popečeni polenti in teranovi omaki
Preskočili smo fazo Ribe iz morja in reke preženejo lakote prepreke in se ustavili pri sladicah ali natančneje: Vse vaše bridkosti odženejo našega kuharja sladkosti. Poskusili smo šmorn, ki je bil premalo pečen, pomagali mu niso niti praženi lešniki in rozine. Na drugi strani je bila skutna pita, ki so jo velikodušno polili s sladkim grehom. Še dobro, da so imeli na koncu brinjevec.
Cesarski praženec je bil žal premalo pražen.
Povzetek
Še ena od na novo odprtih gostiln v starem delu prestolnice. Pozimi bodo imeli kar nekaj dela, da prepričajo goste o svojem okusnem ljubljanskem poreklu. Poleti bo lažje, še posebej, ker imajo lepo dvorišče in vrt nasproti stolnice. Kaj pa turisti vedo, kaj je pravi ljubljanski šmorn …
Vinska karta ni slaba, vsebuje kar nekaj najboljših slovenskih vinarjev. Veljalo bi dodati še kakšno prestižnejše vino, pa naj gre za peneča, bela ali rdeča.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.