Okrepčevalnica Luda: kosilo, ki je lahko petkova večerja

Kar nekaj značilnosti Ludo razlikuje od drugih gostinskih obratov v središču našega glavnega mesta. Že tako kratek jedilni list menjajo zgolj vsak teden ali na pet dni. Prostor je oblikovan minimalistično, le del stolov je ob mizah, drugi del je za goste, ki si želijo malicati in piti ob točilnem pultu. Pri Ludi so nepretenciozni, po drugi strani pa imajo vinsko karto več kot zmernih cen, sestavljeno praktično samo iz slovenskih ekoloških vin.

Okrepčevalnica Luda

Poljanska 11, 1000 Ljubljana

Telefon: +386 51 761 294

Kot rečeno, vsak dan strežejo kosila iz treh jedi za 15 evrov, če pojeste kakšno jed manj, tudi manj plačate. Potem pa iz omenjenih jedi ob petkih zvečer, ko ponujajo tudi večerje, nastane jedilni list iz šestih jedi in za isto ceno, kot so kosila. Dve hladni, dve glavni in dve sladici. Premalo? Bomo videli, smo si rekli in se naročili v majhen lokal, ki je bil na naš petkov večer razprodan.

Začeli so s toplim princes krofom, napolnjenim s skuto in ocvirki. Šlo je za pozdravček iz kuhinje, ki bi ga lahko bilo vsaj enkrat več, tudi zato, ker je šlo za izjemno domiselno kombinacijo okusov. Sledili sta obe predjedi in spet so bili okusi dodelani kot le redko kje v naši prestolnici: solata z lignji, korenjevimi rezanci, limoninim oljem in pinjolami je bila morda najboljša jed večera. Bilo je je, kot vsega pri Ludi, premalo, a očitno je politika lokala, da so jedi majhne, ker so tudi cene izjemno nizke. Treba pa je poudariti, da precej pomaga izjemen kruh, ki ga prispeva vse bolj priljubljena ljubljanska pekarna Osem.

Je pa vprašanje, če si na ta način ob tako natančni avtorski kuhinji in s krožniki, ki spominjajo na kuhinjo v restavracijah z eno Michelinovo zvezdico v Furlaniji in Venetu, lahko privoščijo natakarje ali natakarice, ki strežejo v kratkih (košarkarskih) majicah, in mize brez prtov. Ne gre skupaj, bi lahko rekli. Kot ob tako natančnih avtorskih receptih ni lepo, da osebje prosi, da se pribor samo obriše, ker ga ne bodo zamenjali. A na te, upamo, porodne težave ekipe, ki je do zdaj razveseljevala po deželi v pop-up obliki, človek hitro pozabi, ko poskusi tudi drugo predjed.

Šlo je za krožnik z imenom Piščančja jetrca. Še topel (sladek) toast so namazali z debelim slojemjetrne paštete, na katero so dodali inčune, kapre in krešo. Preprosta, hkrati pa zelo domišljena jed, ob kateri smo pili na eni strani Repovžev ekološki jabolčni sok, na drugi pa Burjino vipavsko malvazijo. Natočili smo jo na kozarec za dva evra, kar je res poštena cena. Tudi v celoti so vina pomembna točka ponudbe, cene pa pivcev ne odvračajo. Na kozarec imajo še Šumenjakov modri pinot, Štekarja, Urbajsa, Klinca, Klabjana, Batiča, Slavčka, Nanda… Daleč najdražja sta Urbajsova biodinamična ekstrema – po 30 evrov. Ob vinu in hrani imajo še pravično kavo Buna, pivo Pelicon, omenjene sokove in za tiste, ki bi kaj spili na koncu, tudi Šumenjakovo žganje.

Naše omizje je tako zaradi cene kot zaradi kakovosti vztrajalo pri malvaziji Burja in nadaljevalo degustacijsko pot z gobovim ragujem. V pisani, bolj enolončnici kot glavni jedi, so gozdnim gobam delali družbo popečeni krompirjevi svaljki in jajce na oko, obogateno s črnim tartufom. Bolj tipičen recept za mesojedce je bil stejk goveda angus. Škoda, da sta v porciji samo dva koščka obetanega (in sijajno obdelanega) mesa, ki jima dodajo lističe surove cvetače in cvetačo kot pire, pa še sirovo kremo.

Kot smo že omenili, okusi v Ludi so uglašeni in enako je veljalo za sladici, za kostanjevo kremo, ki so ji dodali poširano kutino, in za drugo, nič slabšo možnost: mlečni gres, v katerem sta se kopala hruška in sladoled iz rjavega masla.

Brez večjih težav bi pojedli še eno jed. Dokaz so restavracije, ki podobno ali celo bolj avtorsko kuhinjo ponujajo skozi degustacije petih, sedmih ali celo devetih jedi. Je pa treba reči, da so tri majhne jedi, ki jih pripravijo pri Ludi, na vrhu tistega, kar je mogoče jesti v naših krajih. Takole na hitro spominjajo na principe blejskega dueta Jagodic – Štefelin.

Povzetek

Majhen lokal, ki je za zdaj pripravljen na večerje samo ob koncu tedna. Sicer pa ponujajo kosila, ki presegajo običajno, večkrat ceneno ponudbo okolice. Če boste tam večerjali, boste v jedeh začutili ščepec tistega, kar v zadnjem času kuhajo najboljše kuhinje pri sosedih.

Vinska karta je za naše kraje netipična, imajo namreč širšo ponudbo vina kot hrane. Vsa vinska kapljica je ekološka, vinarji pa z dveh terenov, s Štajerske in Primorske.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.