Gostilna Muha: klasična kraška pripovedka

V Lokvi so tri pomembne gostilne, ki smo jih ali pa jih še bomo opisali. Muha, ki ima res zoprno ime, se zdi med vsemi trenutno v najboljši formi. Ampak na pojedino, ki jo je obetala golfska smetana iz Lipice (ta nam je obisk ne samo svetovala, ampak kar ukazala), je bilo treba malce počakati. Kakšnih petnajst minut na klopi pred hišo v družbi kadilcev, pa tudi Klabjanove (iz Ospa) malvazije, da bi čas, ko so se z vrta "spokali" prvi Italijani (ti so bili glavni obiskovalci), hitreje minil. Prav tako na kozarec so ponujali še refošk istega izvajalca in teran Možeta iz Štorij.

Toliko pač ne moremo, smo pa takoj, ko je bila naša miza pripravljena, napadli rdeče vino "na polno", saj je šlo očitno za hranjenje, ki je potrebovalo nekaj močnejšega, recimo kar klasičen Lisjakov teran. Tudi sicer so bile buteljke s Krasa, iz Vipavske doline in z Brd postavljene v pravilnem vrstnem redu.

Hladne jedi? Odgovor je v kraju, ki slovi ne samo po gostilnah, ampak tudi po pršutarni, povsem logičen: imajo domači pršut, solidno panceto, ponudijo nekaj zašinka, ovčji in kravji sir, pa še tri vrste oliv in človek ne more shujšati, če ima zraven olivni, čebulni in beli kruh. Pri juhah so tisti popoldan kuhali govejo z zdrobovimi žličniki in svojo specialno domačo, kar kislo joto.

In potem so prišle še tople predjedi. Fritaja z lisičkami, njoki vseh vrst, domači rezanci z ragujem, špinačni štruklji, testenine z radičem … Dobili smo tris zadnjih treh kandidatov, klasičen, za v knjige in dober kot kruh. Pa niti nismo šli na vse fritaje in kombinacije, ki jih pripravljajo s tartufi. Čuvali smo se za meso, za telečji ombolo, za katerega je domači šef razlagal, da je najboljše meso na žaru, in za majhen košček krače. Ob kakovostni pripravi je treba poudariti priloge – grah s panceto, špinača, tržaška peperonata, kifeljci ali, bolje, ocvrti njoki in neki posebno pripravljen pečen krompir.

Ob raznih pitah, jabolčnem zavitku, borovnicah in panakoti smo šli tja, kamor gre še bik – za štrikom –, in zahtevali palačinke. In potem je ostalo le še nekaj prostora za sladek teranov liker in rutico. Ali lahko človek za 25 evrov na osebo pričakuje več? Težko.

Povzetek

Gostilna Muha je klasična kraška zgodba, ki skoraj brez modernih prijemov, zgolj s kakovostno pripravljeno hrano kljubuje novim časom. Gostje koncept pozdravljajo in dejansko se pri Muhi izgubijo v tistih redkih trenutkih, ko iščejo nekaj modernega.

Vinska karta ali, bolje, vinska ponudba se vrti na Krasu in nekajkrat prestopi meje, a zgolj k sosedom na druge primorske konce.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.