BeatMyth ob izidu nove plošče

"Nimamo namenov osvojiti Evrope, kljub temu pa bi se kakšen 'špil' v tujini prilegel."

1 / 3

Foto: BeatMyth

2 / 3

Foto: BeatMyth

3 / 3

Foto: BeatMyth

Danes bo domači elektronski dvojec BeatMyth na 6. izdaji večera Safari v klubu Gromka na Metelkovi predstavil svojo drugo ploščo z naslovom Questionable Image. Protagonista Mike Preeters oziroma Mitja Pritržnik ter PlankTon ali Igor Vuk sta se na pot svoje barvite elektronske glasbe s poudarkom na breakbeatu podala pred debelimi petimi leti, vmes pa na njunih glasbenih stvaritvah redno gostuje tudi domači "namazani jezik" N'toko. Ob izdaji novega albuma smo z njima spregovorili nekaj besed o tem, kako tovrstna glasba nastaja, kako delujejo sodelovanja, dotaknili pa smo se tudi domače scene elektronskih glasbenih izrazov.

Proces ustvarjanja glasbe pri bendih je najverjetneje precej bolj poznan kot pri ustvarjalcih elektronske glasbe. Kako k ustvarjanju pristopata vidva? Predvsem nikoli enako in verjetno z večjo težavo kot bend. Če nekdo "raztura" bobne, drugi kitaro, potem lahko hitro iz "jamanja" nastane skladba ali vsaj ideja. V najinem primeru bi dejansko morala obvladati prav ves spekter instrumentov. Včasih začneva z beatom, drugič z leadom, najraje pa z mogočnim basom – potem se vse nekako zloži.

Igor, z N'tokom na različne načine sodelujeta že dolgo. Prisoten je tudi na tej plošči. Kako bi opisali pristop k ustvarjalnosti, ki vaju druži? Z N’tokom sodelujeva že od začetkov Moveknowledgement, kjer je on vokalist, jaz pa sem nekaj časa scratchal. Pozneje sva veliko nastopala kot dvojec DJ/MC po območju nekdanje Jugoslavije (med drugim tudi dvakrat na Exitu). Zatem je prišlo obdobje, ko sva se drum'n'bassa prenajedla. On je resneje zagrabil svojo samostojno kariero, jaz pa sem z Mitjem začel producirati breakbeat pod psevdonimom BeatMyth. Nedolgo za tem so se naše poti zopet križale. On je posodil svoj vokal našemu komadu in od takrat jih je nastalo že precej. Medtem sva sodelovala tudi pri njegovih dveh ploščah Ex Shanti Future Shanti in Parada Ljubezni, kjer sem prevzel tehnični del in snemal vokale, miksal in masteriziral obe plošči. Glasbeno se zelo razumeva.Veseli naju raziskovanje novih smeri. Če je nekaj utečeno, je dolgočasno.

Za prihajajočo ploščo sta k sodelovanju povabila tudi nekaj instrumentalistov. Na kakšen način so prispevali h glasbi? Ja, to je želja in cilj – čim širša fuzija. Prispevali so z igranjem glasbil, ki jih obvladajo, nikoli pa ni šlo za kakršnokoli narekovanje not, bolj za koncept "kaj ti pade na pamet ob temu komadu" in nato snemanje.

Ena od recenzij prejšnje plošče je glasbi očitala, da je N'tokov vokal porinjen preveč v ozadje. Se vama zdi, da je komentar na mestu? Da, na mestu. Vokal v ozadju je posledica PlankTonovih in N’tokovih podvigov na DNB žurih, kjer je vokal dejansko predstavljal ozadje. Po nekaj skladbah sva ugotovila, da so teksti z njegovih freestylov precej več kot ozadje, zato jim nova plošča ne jemlje mesta razločnosti in prevlade.

N'toko je na slovenski glasbeni sceni že precej znano ime. Se vama kot BeatMyth kdaj zazdi, da vaju zaradi tega zasenči? Verjetno ... Nič zato, najin namen nikoli ni bil postati znan. Če pa lahko najino glasbo zaradi tega posluša več ljudi, nič zato.

V svojo glasbo vključujeta tudi druge elemente elektronskih glasbenih žanrov. Se vama zdi, da je dandanes na kakršenkoli način mogoče podirati glasbene meje? Kakšen? Glasba sicer nima mej, torej jih težko podreva. Če jih ima, govorimo o žanru, v katerem nočeva sodelovati. Zadnje čase se pri podiranju mej govori o zvočnih presežkih, sploh v elektroniki.

Kakšno pa je po vajinem mnenju stanje elektronske glasbe na domačih tleh? So domači producenti v stiku s časom? Obstaja veliko dobrih producentov, ki so definitivno v stiku s časom. Tudi v tujini jih namreč vse bolj opažajo. Nekaj jih lahko izpostaviva: Gramatik, Telekinesis, Smooth, Milk Drinkers ...

Z N'tokom in Zano ste lani začeli s posebnimi tematskimi večeri, imenovanimi Safari. Kaj je njihov namen, morda ravno s tem iščete/predstavljate nove domače elektronske upe? Njihov namen je zelo preprost. Radi delamo partije, na kakršne bi tudi sami zahajali kot obiskovalci. Trudimo se predstavljati nove artiste in vedno poskrbeti za nadpovprečno vzdušje tako z zvokom kot vizualizacijami.

Zdi se, da se ne marata preveč izpostavljati in svojega dela obešati na veliki zvon. Zakaj je to tako? Verjetno ne znava.

Prvo ploščo sta izdala v samozaložbi – kako to, da sta se odločila, da zdaj pristopita h Kapa Records? Kje je razlika? Prejšnja plošča je bila na voljo zastonj – odziv s čez tri tisoč prenosi je presegel najina pričakovanja. Tako sva dojela, da ljudi, ki jih zanima najina glasba, ni malo. Prek resne založbe lažje pridejo do nje.

Na STG-ju se potegujeta za nastop na enem od možnih festivalov. Kakšen je vajin apetit po tujini? Glede na to, da v Sloveniji, realno gledano, ni več kot deset odrov, kjer bi lahko kot BeatMyth nastopili pred dovolj občinstva, bi nam tujina zelo ustrezala. Nimamo namenov osvojiti Evrope, kljub temu pa bi se kakšen "špil" v tujini prilegel.

Ob izidu prvega albuma sta poslušalce posebej opozorila, da je Your Own Two Heads namenjen izključno poslušanju v gibanju, najsi bo to med vožnjo, v klubu ali med hojo. Velja to tudi pri novem materialu ali imata novo zapoved? Nov material je bolj razgiban kot prejšnja plošča. Na začetku, v sredini in na koncu je nekaj skladb, ki so bolj za "sit down and dance" poslušanje. Definitivno pa cela plošča ni primerna samo za "ozadje", ker se v njej dogaja preveč. Če ji ne posvetiš dovolj pozornosti, zna nervirati.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano