Vsak Slovenec na leto zavrže povprečno 73 kilogramov hrane

Med odpadki je v zadnjih treh letih vse več tudi hrane. V lanskem letu je po poročilu statističnega urada vsak prebivalec Slovenije zavrgel 73 kilogramov hrane, ta pa tako predstavlja 3 odstotke celotnih smeti pri nas.

Lani je vsako slovensko gospodinjstvo v povprečju zavrglo za 163 evrov hrane.
Lani je vsako slovensko gospodinjstvo v povprečju zavrglo za 163 evrov hrane. Foto: Thinkstock

Za nakup hrane v letu 2015 je vsako gospodinjstvo v Sloveniji namenilo 2.671 evrov oziroma 1.031 evra na posameznega člana gospodinjstva. Za ta denar je lahko vsako gospodinjstvo za posameznega člana kupilo 380 kilogramov hrane, te pa je med odpadki končalo za 163 evrov (60 kilogramov), navaja poročilo Hrana med smetmi statističnega urada. Količina odpadne hrane se je pri nas v zadnjih treh letih povečala, od leta 2013 za 14 odstotkov na prebivalca.

Ogromno hrane zavržemo, vsak osmi Zemljan pa je lačen

Po ocenah Evropske okoljske agencije se vsako leto zavrže približno tretjina pridelane hrane. Pri čemer pa je ne glede, da je njena proizvodnja za zdaj še zadostna, vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Socialna slika Slovenije za lani kaže, da je bilo resno materialno prikrajšan skoraj vsak 17. prebivalec, 20 odstotkov gospodinjstev je s svojimi dohodki težko preživelo, 11 odstotkov pa zelo težko. Vsako leto se zavrže približno tretjina pridelane hrane. Vsako leto se zavrže približno tretjina pridelane hrane. Foto: Thinkstock

Zavržena hrana ima ob socialnem tudi okoljski vidik

A zavržena hrana ima ob socialnem vidiku tudi vpliv na okolje, tako z vidika porabljenih naravnih virov kot tudi zaradi uporabe kemikalij in emisij toplogrednih plinov. Ti nastajajo tako pri pridelavi hrane kot pri njeni predelavi, ko pristane med smetmi. S hrano je zavrženo tudi delo, ki je je potrebno za njeno pridelavo.

Koliko vode porabimo za skodelico kave? 200 litrov!

Primer: z enim hamburgerjem, ki pristane v smeteh, porabimo takšno količino vode, kot steče med 90-minutnim prhanjem. Kot tudi skodelica ohlajene kave, ki smo jo pozabili popiti in po tem, ko se nekaj časa valja na delovni mizi, pristane v lijaku, pomeni veliko več zavržene vode kot le to, kar vidimo. Za nastanek skodelice kave, od pridelave sestavin do transporta, se porabi kar 200 litrov vode.

Hrane je med smetmi vsako leto več

Javno podjetje Snaga, ki skozi različne projekte ozavešča o ravnanju z odpadki ima na svoji spletni strani že nekaj časa tudi razdelek namenjen prav tej temi. V njem se tako po točkah loti naših življenjskih navad in s tem tudi odnosa do hrane, ki jih velja spremljati. S ciljem zmanjševanja tovrstnih odpadkov pa tudi spremeniti. Zavržena hrana je povezana z načinom življenja in odnosom do hrane. Zavržena hrana je povezana z načinom življenja in odnosom do hrane. Foto: Thinkstock

Pogosto kupimo več hrane, kot je potrebujemo

Zato, kot komunalno podjetje navaja, je pomembno obroke načrtovati tudi glede na stanje živil, ki jih imamo že doma. Veliko hrane zavržemo tudi zato, ker naenkrat kupimo preveč pokvarljivih živil in ker na splošno kupujemo prevelike količine hrane, še posebej v okviru posebnih ponudb. Te nas, pa ne le pri živilih, temveč tudi pri drugih stvareh, lahko velikokrat zavedejo tako, da kupimo več kot resnično potrebujemo in morda celo to, kar niti ne potrebujemo.

Velikokrat tudi skuhamo ali pripravimo prevelike količine hrane. Pa še kot ideja: prezrele banane ni treba vreči stran, uporabiti jo je mogoče za bananin kruh.

Označbe na živilih

Prav tako pa je še pomembno razločevanje med oznakami na živilih. Uporabno najmanj do pomeni, da je mogoče živilo pojesti tudi po navedenem datumu, saj gre za minimalno rok trajnosti oz. pričakovani rok kakovosti. Medtem ko uporabno do pomeni, da živil po navedenem roku naj ne bi več uživali.  

S popito skodelico kave porabimo 200 litrov vode – to je le eden od ekoloških vidikov pridelovanja in uživanja tega napitka. Če jo zlijemo v lijak, ker smo nanjo pozabili ali je nismo imeli časa spiti, je toliko še "zavržemo", prav tako tudi delo, ki je bilo potrebno za njeno pridelavo. S popito skodelico kave porabimo 200 litrov vode – to je le eden od ekoloških vidikov pridelovanja in uživanja tega napitka. Če jo zlijemo v lijak, ker smo nanjo pozabili ali je nismo imeli časa spiti, je toliko še "zavržemo", prav tako tudi delo, ki je bilo potrebno za njeno pridelavo. Foto: Thinkstock

Ponovna raba pred nakupom novega izdelka

V krogotoku nakupovanja in nato odpadnega se tako pogosto znajde tudi hrana. Prav vprašanje, kako zmanjšati odpadke vseh vrst, pa je ob soočanju z okoljskimi obremenitvami in težavami velika tema našega časa. Odgovornost pri tem pa speljana vse do posameznika in njegovih življenjskih navad, del katerih so tudi nakupi in kakšni so ti oz. ne nakupi. Pri tem pa tako na primer raje odločitev za ponovno rabo življenjske potrebščine kot kupovanje nove.

Švedski zgled: davčna olajšava, če izdelek popravite, ne pa zavržete

Na tem mestu je tako mogoče omeniti nedavno švedsko spremembo, ki odgovor na smetenje potrošniške družbe, vidi v davčni olajšavi za popravilo izdelkov. Ta predstavlja sistemski mehanizem za spreminjanje vrednot in s tem navad, ki tako dolgotrajno življenjsko dobo stvari in njihovo ponovno uporabo postavlja pred nove artikle. Pa naj gre za kolesa, popravila oblek, hladilnike in drugo belo tehniko.

Pobuda pa prinaša še en vidik, in sicer več možnosti za delo tistih, ki so teh opravil vešči.

Ljubljanski Center ponovne uporabe s popravili in izdelki iz druge roke podaljšuje njihovo življenjsko dobo, s tem pa spodbuja ponovno uporabo namesto zavračanja in nakupov novih izdelkov. Ljubljanski Center ponovne uporabe s popravili in izdelki iz druge roke podaljšuje njihovo življenjsko dobo, s tem pa spodbuja ponovno uporabo namesto zavračanja in nakupov novih izdelkov. Foto: Matej Leskovšek

V Sloveniji so na primer Centri ponovne uporabe tisti, ki spodbujajo k ponovni rabi pred nakupom novih stvari. Pri čemer pa ob zmanjševanju odpadkov, s tem, ko tam zaposlujejo ranljive skupine, prispevajo tudi k socialnemu podjetništvu.

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • bog1953 / 30.11.2016. ob 10:22

    Jaz s tem naslovom nimam nič skupnega. Če ima pisec je to njegov problem. Kdor koli že napiše tak članek bi moral napisati povprečno na Slovenca, ne pa vsak Slovenec.

  • norimax / 29.11.2016. ob 19:14

    Da ste med vsemi okusnimi sortami jabolk, ki zorijo v Sloveniji, našli ravno "lesnike", kot zavrženo hrano, je pa res idiotsko......

  • zvezda / 29.11.2016. ob 17:19

    r

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano