Nedelja, 10. 2. 2019, 4.00
3 leta, 2 meseca
Skok v športno preteklost
Franci Petek skočil do zgodovinskega zlata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,97
3
Franci Petek je na današnji dan leta 1991 pri vsega 19 letih skočil do zgodovinske zlate medalje na nordijskih svetovnih prvenstvih.
Na današnji dan pred 28 leti je slovenski skakalec Franci Petek skočil do zgodovinske zlate medalje na nordijskem svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju. Skakalnica v Predazzu je bila zanj srečen kraj. In prav ta uspeh mu je prinesel tudi največ koristi za življenje po končani športni karieri.
Franci Petek je zelo hitro po vstopu v skakalno elito zmagal v svetovnem pokalu. Engelberg je bil zanj srečen kraj, kjer je 11. februarja 1990 pri vsega dobrih 18 letih stopil na najvišjo stopničko odra za zmagovalce.
Tudi v drugi sezoni je nanizal nekaj odličnih uvrstitev. V Thunder Bayu v Kanadi je denimo skočil do drugega in tretjega mesta, a kljub temu ni prišel na nordijsko svetovno prvenstvo v Val di Fiemme kot osrednji kandidat za odličje. Stroka ga je uvrščala v krog favoritov skritih adutov, a ne med tiste, ki lahko realno posežejo po zlatu.
Vedel je, da bo medalja njegova
Preskočil je legende smučarskega skakanja. In to pri vsega 19 letih.
Avstrijec Andreas Felder je do odhoda v Predazzo med drugim nanizal pet zmag v svetovnem pokalu. Med osrednje favorite je spadal tudi nemški skakalec Dieter Thoma z dvema zmagama. Še višje so delnice kotirale njegovemu legendarnemu rojaku Jensu Weissflogu, ki je osvojil prestižno novoletno turnejo.
En dan pred prvo obletnico Petkove edine zmage v svetovnem pokalu je prišla na vrsto tekma nordijskega svetovnega prvenstva v Predazzu. Pisal se je 10. februar. Po prvi seriji je bil drugi, vendar je bil prepričan, da mu ta dan medalja ne bo izpuhtela iz rok. "Vedel sem, da bo moja. Jasno pa je, da te kar obnori sreča, ko jo dobiš. Komaj sem dojel, da je nesrečni Japonec tako slabo skočil in sem potem jaz postal svetovni prvak," se je pred časom v pogovoru za Sportal spomnil lepih trenutkov na italijanski skakalnici.
Uspeh bo imel vselej posebno mesto v zgodovini slovenskega skakanja, saj je bila to prva zlata medalja slovenskega skakalca na večjih tekmovanjih, ki je bila sicer dosežena še pod zastavo Jugoslavije.
Dobil je toliko, da si je skoraj kupil enosobno stanovanje
Sprememba načina skakanja na škarjasti slog mu ni dišala, zato je kmalu končal kariero.
"Vsakič sem presenečen, ko se spomnim tistega uspeha. Ampak s tega vidika, da se močno staram (smeh, op. p.). Spomini pa so zelo lepi in živi. Dokaj natančni. Tisto sezono sem dobro skakal. Seveda nikakor nisem spadal v ožji krog favoritov za zmago. Tega ne morem reči. Na prvenstvo sem šel z željo, da bi naredil čim več. Po osvojeni medalji nisem vedel, kaj je še pred mano. To je bil šele začetek. Dobiš nove motive in načrte za naprej. A sem se zavedal, da brez trdega dela in strogosti do sebe ni mogoče uspeti," je pripovedoval zdajšnji direktor Smučarske zveze Slovenije.
Za uspeh je od države prejel lepo nagrado, sicer pa si z dosežki v svetovnem pokalu ni prislužil denarja za življenje po karieri. Finančnih nagrad takrat na tekmah najvišjega ranga skakalci niso dobivali, kot jih v zdajšnjih časih. "Eksistence si skakalci nismo ustvarili. Dobil pa sem nagrado na državni ravni. Dobil sem toliko, da sem si skoraj lahko kupil enosobno stanovanje. Ko je Jugoslavija razpadala, so bila stanovanja relativno poceni. Neumen kmet ima lahko včasih tudi debel krompir. To je bil moj zaslužek pri skokih. Edini zaslužek v karieri," je nazorno ponazoril Petek.
Uspeh v Predazzu je imel še toliko večjo težo, saj so za njim zaostale legende smučarskih skokov. Ta tekma je bila zadnja na najvišji ravni za v tem tednu preminulega Mattija Nykänena, ki v tisti sezoni ni več blestel. Med drugimi je preskočil Weissfloga, ki je osvojil prvo medaljo za Nemčijo, potem ko sta se združili Vzhodna in Zahodna Nemčija. Prav tako je bila to prva medalja za Nemčijo po drugi svetovni vojni, ko se je razdelila na dva dela.
Sprememba skakalnega sloga mu je vzela krila
Franci Petek zdaj opravlja funkcijo direktorja Smučarske zveze Slovenije.
A skakalec z znamenitimi brki ni bil srebrn, temveč bronast. Zgodovinskega srebra se je razveselil Norvežan Rune Olijnyk, ki je v drugi seriji s 118 metri postavil najdaljšo daljavo. Dosežek Norvežana je bil veliko presenečenje, saj je bila to njegova edina uvrstitev na zmagovalni oder v celotni karieri, ki je trajala vsega tri sezone.
Na tej tekmi sta nastopila tudi nekdanji trener slovenske moške reprezentance Goran Janus, ki je bil 22., in Miran Tepeš (33.).
Tudi pri Petku pa ne moremo govoriti o dolgi karieri smučarskega skakalca, saj je bil med profesionalci le šest sezon. Prehod na V-slog mu je namreč povzročal težave.
"Tako je, premalo načrtno smo se lotili te spremembe in, roko na srce, škarjastega sloga nisem nikoli prav zares osvojil. Ne toliko, da bi lahko sproščeno in samozavestno skakal. Imel sem pet težkih padcev, ki so bolj kot telo poškodovali mojo samozavest. Preprosto me je začelo biti strah. Če na vrhu zaleta nisi stoodstotno prepričan o sebi, potem nisi konkurenčen. Preprosto sem začutil, da je čas za korak naprej … Moj glavni cilj je bil končati študij, potem pa se je razpletlo, kot se je," je Petek podal še razloge za skakalno upokojitev. Vsega 23 let in 9 mesecev je bil star, ko je zadnjič nastopal v svetovnem pokalu, za konec kariere pa je vsem sporočil po zaključku tiste sezone na državnem prvenstvu v Planici.
3