Ilka Štuhec
Žan Kranjec
Ponedeljek, 20. 1. 2020, 16.20
4 leta, 3 mesece
40 let od prve zmage
Slovenci 40 let po prvencu lovijo Stenmarka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,42
4
Žan Kranjec je prispeval zadnji dve slovenski zmagi.
Na današnji dan pred 40 leti je Bojan Križaj še pod jugoslovansko zastavo slovenskemu smučanju priboril prvo zmago na tekmah svetovnega pokala. Do danes se je v tej zbirki znašlo 84 zmag, dve manj od zmagovitega izkupička Ingemarja Stenmarka.
Na vprašanje, kje ste bili na današnji dan pred štirimi desetletji, med aktivnimi slovenskimi alpskimi smučarskimi reprezentanti ne boste prejeli odgovora. Vsi so namreč rojeni več let po 20. januarju 1980. To pa je datum, ki je z odebeljenimi črkami vpisan v zgodovino slovenskega alpskega smučanja. Na tisto tretjo nedeljo v letu je namreč takrat 23-letni Tržičan Bojan Križaj po virtuoznem smučarskem plesu med slalomskimi količki v slovitem Wengnu kot prvi Slovenec stopil na najvišjo stopničko tekme svetovnega pokala. Tedaj je za 17 stotink sekunde prehitel legendarnega Šveda Ingearja Stenmarka, tretji pa je bil Paul Frommelt iz Liechtensteina.
Rok Petrovič in Bojan Križaj: junaka iz "jugoobdobja"
Švedska ovira
Na poti do prve zmage je Križaj v dobrih dveh letih osemkrat stal na odru za zmagovalce. Štirikrat je bil drugi. V prav vseh teh primerih pa je bil pred njim izjemni Stenmark. "Tekmovati s Stenmarkom je bila nočna mora. Ne le zame, temveč za ves rod," je večkrat poudaril Križaj, ki je v svoji karieri 12 tekem v svetovnem pokalu in še eno na svetovnem prvenstvu končal na drugem mestu, jasno – za Stenmarkom. "Ko je želel zmagati, je pač zmagal. Pritisnil je na stopalko za plin in nas deklasiral," se spominja Križaj, ki je v želji po zmagah večkrat prekosil samega sebe in, tudi po Stenmarkovi "zaslugi", odstopil.
Vedno prvi
Kljub nastopanju v eri velikega Ingemarja si je Križaj zagotovil večno mesto med legendami slovenskega alpskega smučanja. Slavil je osem zmag svetovnega pokala, mali kristalni globus in srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu. A še večjo težo imajo njegovi dosežki, če jih umestimo v zgodovinski in družbeni kontekst. Prav z njegovimi uspehi se je v osemdesetih letih preteklega stoletja v Sloveniji sprožila smučarka evforija. Za seboj je potegnil vso generacijo (Boris Strel, Jure Franko, Rok Petrovič, Mateja Svet …), posledično pa se je v Sloveniji ukoreninila športna kultura spremljanja smučarskih tekem.
Od Bojana do Žana: (še) premalo za Stenmarka
Po Križaju je do zmage v svetovnem pokalu prišlo še 20 njegovih rojakov. Kot zadnji trenutno najboljši veleslalomist "belega cirkusa" Žan Kranjec. Z zmagama v decembru 2018 in nedavno v Adelbodnu je število slovenskih zmag dvignil na 84. Od tega jih je daleč največ, kar 26, prispevala Tina Maze. Vseeno pa slovenski alpski smučarji z vsemi svojimi zmagami še zaostajajo za opusom večkrat omenjenega Ingemarja Stenmarka. Ta je kot rekorder svetovnega pokala dobil 86 tekem.
4