Prvi mož skokov Walter Hofer postavil Domna Prevca ob bok dvema legendama

Avstrijec Walter Hofer je od leta 1992 direktor tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na dolgoletni poti je videl številne zvezdnike, ki so krojili skakalni vrh. Našega skakalca Domna Prevca uvršča v isto kategorijo kot avstrijska velikana Gregorja Schlierenzauerja in Thomasa Morgensterna, ki sta kot mladeniča navduševala skakalni svet. Slovenci imamo pri njem posebno mesto, saj skoki brez naše države na sončni strani Alp ne obstajajo.

Kako ste zadovoljni z začetkom sezone?

Imeli smo odličen štart. To je za naš šport super. Veliko različnih nacij smo lahko videli na odru za zmagovalce, kar je samo dobrodošlo.

Vas je kakšna stvar presenetila?

Niti ne. Majhni narodi se približujejo večjim. Videli smo, kako se Američani, Kanadčani, Rusi, Italijani, Francozi in drugi približujejo stopničkam. To je pozitiven znak.

Morda kakšen skakalec?

Vse je po pričakovanjih. Imamo velik razpon mednarodnih zvezd. Od Noriakija Kasaija do mladih skakalcev. Čeprav Kasai ne zmaguje v tem trenutku, je vedno atrakcija za gledalce ob izteku. Prihod Domna Prevca je povzročil ogromno medijskega zanimanja. Ta mešanica nam pomaga, da lahko držimo skoke na tako visoki ravni.

Walter Hofer poudarja, da je pomembno, da so nekateri dobri skakalci izkušeni. Takšen je na pimer Simon Ammann. Foto: Sportida Praktično vsi govorijo o Domnu Prevcu, njegovi zmagovalni formi in zlasti o ekstremnem načinu skakanja. Kako ga vi dojemate?

Domen je neverjetno nadarjen. Našel je tehniko in stil, ki je zelo poseben. Ko spremljamo najboljših 50 skakalcev in mislimo, da jih loči pet ali deset metrov, nato pa pride mladenič in skoči pet metrov več od preostalih. Veliko je v disciplini, aerodinamiki, biomehaničnem sistemu, ki omogočajo takšne skakalce.

Kako sami vidite spremembe v skakalnih tehnikah? Domen vendarle spreminja trend …

V 90. letih, ko so začeli uvajati moderen način skakanja, se je uveljavil zdajšnji V-slog skakanja. Zaradi tega smo morali prenavljati skakalnice. Prišel je 16-letni Finec (Toni Nieminen, op. p.) in z odlično tehniko osvojil zlato olimpijsko medaljo.

Od takrat naprej se je skakalna družina po mojem mnenju nagnila k pravi odločitvi. Z njo smo hoteli zgraditi profil skakalca. Kaj je pomembno? To, da imamo skupek tehnike, materiala in fizičnega dela. Skakalec mora še vedno trenirati, da je dober.V preteklosti so bili skakalci enakovredni s 15, 16 leti, zato smo se odločili za določene spremembe.

Vstop v mednarodno sceno se je posledično zgodil nekoliko kasneje. A je bil cilj, da bi s tem dlje časa zadržali skakalca v športu. V skokih si ne moremo privoščiti, da bi skakalci hitro prihajali in odhajali. Zvezde moramo obdržati. V zadnjih dvajsetih letih smo imeli lepo mešanico tistih, ki so dalj časa v sistemu, in novincev. V skokih imamo najboljšo mešanico, ki bi jo lahko v imeli.

Domna uvrščam v isto kategorijo kot Gregorja Schlierenzauerja in Thomasa Morgensterna. Zelo je nadarjen in v rosnih letih zmožen skakati na vrhunski ravni. Mentalno je močan. Pravi novinec.

Nam Slovencem je lepo videti, da je naš skakalec najboljši na svetu. V švicarskem časniku Tagesanzeiger ste dejali, da za FIS ni najbolje, da je najstnik gonilna sila. Kaj ste mislili s tem?

Dolgo me že poznate in dobro veste, da nikdar nisem izpostavljal specifičnih imen ali skakalcev. Govoril sem o sistemu. Ta poskuša pripeljati skakalca do vrhunske mednarodne ravni leto ali dve kasneje kot v preteklosti. Pred leti smo uvedli spodnjo mejo 16 let, ko lahko skakalec ali skakalka sploh nastopi v svetovnem pokalu.

Ko prestopiš to mejo, si lahko na najvišji ravni. Pri skokih je zelo pomemben fizični razvoj posameznika.

To nima opravka z imeni, ampak s sistemom. Naš cilj je, kot sem že omenil, da skakalca čim dlje zadržimo v skakalnem svetu in da je konkurenčen tudi v zrelejših letih.

Za skoke je zelo pomembno, da imamo olimpijskega zmagovalca, ki bo dober tudi v prihodnjih letih. Skokom ni v korist, da nekdo kot mlad osvoji zlato olimpijsko medaljo in nato izgine. Govorim le o sistemu v skokih. Pomembno je, da imamo mlade, izkušene, miselne vodje, ambasadorje. To je dobra mešanica.

Kot ste verjetno že opazili v Sloveniji, skoki vzbudijo čustva. Od tega skoki živijo. Potrebujemo čustva, vzdušje. Naši navijači so veliki navdušenci nad skoki. Naš šport je spektakularen in sproži prava čustva. Ponosni smo lahko na to, da naš šport ob skakalnice privablja toliko ljudi, ki se veselijo dobrih skokov tudi tekmovalcev iz drugih držav. Vsi na primer glasno navijajo, ko skače​ Kasai, prav tako za Domna … Oni privabljajo gledalce.

Bratje Prevc imajo v skakalni zgodovini posebno poglavje. Foto: Grega Valančič/Sportida Kakšno je vaše mnenje o Slovencih?

Skoki brez Slovenije ne morejo obstajati. To je ena od zapuščin našega športa. Korenine skakanja so tudi pri vas. Rad sem v Sloveniji, ker imam občutek, da vsi poznajo skoke. Vidiš navdušenost. Podobno je na Poljskem, a ni enako, podobno v Willingenu, a drugačno, podobno v Oslu, a spet ni enako ... Kaj želim povedati? Lokalne barve so drugačne, ampak na splošno lahko vidimo, da je skakalni navijač zelo velik športni navdušenec.

Pred nami je prvi vrhunec sezone. Novoletna turneja je nekaj posebnega.

Vsak dan si moramo prizadevati za to, da bodo skoki zanimivi za gledalce. Za nami ni industrije. Ne moremo prodajati opreme ljudem, saj v skokih ni rekreativcev ..., vendar kljub temu privabimo veliko gledalcev pred televizijo in na samo prizorišče. Skupaj z mediji delamo dan in noč, da so skoki zanimivi.

Bodo v prihodnje denarne nagrade v skokih kaj večje?

Pred dvema letoma sem skušal dvigniti nagrade, vendar je svet FIS predlog zavrnil. Po drugi strani lahko vidimo, da skakalci nastopajo na več kot 30 tekmah. V drugih zimskih športih so nekateri specialisti za posamezno disciplino in imajo le devet, deset preizkušenj na leto. Če po koncu sezone pogledate na seznam zaslužkov, vidite, da lahko okoli 30 skakalcev lahko živi od skokov.  

"Mislil sem, da je Miran nezamenljiv. Skupaj sva po letih natrpanega urnika spoznala, da je čas za nov ovinek." Foto: Vid Ponikvar Za konec se dotakniva še ene teme. Pred sezono je Miran Tepeš kot vaš dolgoletni pomočnik iz moških skokov vstopil v svet ženskih. Zakaj je moral oditi?

Miran je še vedno moj najboljši vir, strokovnjak. Z njim sem odraščal. Mislil sem, da je nezamenljiv, ker je tako dober strokovnjak. V skupnih letih sva imela natrpan urnik. Dolga leta sva delala skupaj. Mislim, da je prišel čas za nov ovinek. Zdaj je pri dekletih. Ljudje ga vidijo nasmejanega. Potreboval je ta premor. Še vedno je v našem sistemu in nas lahko zlahka zamenja. Sva v stikih, pomaga mojemu pomočniku Boreku Sedlaku, ki je zdaj v moških skokih.

Prav tako je to prehod. Iz dneva v dan postajamo starejši in moramo pripraviti novo generacijo. Mlade skušamo izobraževati. Miran to počne v ženskem sistemu, pri nas sta mlada nadzornika opreme Michael Neumayer iz Nemčije in Mortem Solem iz Norveške … Za takšno delo, ki ni enostavno, potrebuješ izkušnje. Z Miranom sva sprejela skupno odločitev.