Andrea Massi: Revolucije so vedno boleče

Potem ko se je pred letom po sedmih pravljičnih sezonah končalo smučarsko sodelovanje Tina Maze in Andree Massija na najvišji tekmovalni ravni, je italijanski strokovnjak sprejel eno od ponudb Smučarske zveze Slovenije in postal zunanji sodelavec, ki ekipam daje strokovno podporo. "Ustvarjam si sliko o slovenskem smučanju," je med preteklo zimo večkrat poudaril 49-letni Goričan in se ob tem z vodstvom zveze pogovarjal tudi o prevzemu odgovornejšega položaja. Zdaj je jasno, da se to ne bo zgodilo, Massi pa bo najverjetneje v prihodnjih mesecih znova kot zunanji sodelavec deloval predvsem v moški reprezentanci.

V kakšni vlogi boste delovali v novi sezoni? 
Pogodba, ki sem jo s Smučarsko zvezo Slovenije podpisal lani, je veljavna. Moja vloga se torej ne spreminja. Res pa je, da so se že sredi pretekle zime pojavile težave v ženski ekipi. Glavni trener Denis Šteharnik je dejal, da si ne želi mojega sodelovanja. Menim, da so smučarke zaradi tega prikrajšane, toda njegova beseda je glavna, zato se bomo tega držali.

Zgodba ni nova. Se je z ravni medijskega pingponga in pogovorov prek funkcionarjev prenesla tudi na pogovor na štiri oči?
Nočem polemizirati prek medijev. Pozimi sva se pogovarjala v Kranjski Gori. Žal pogovor ni bil prijeten, saj so se pogrevale stare zamere. Na mizi so moji rezultati. Jaz nimam kompleksov,  kompleksov drugih pa prav tako ne bom zdravil.

"Ne bom se več prerekal. Tega je bilo v preteklosti dovolj."

Ostane vam torej delo z moško reprezentanco.
Položaj je malce neroden. Imamo pogodbo, ki predvideva delo z vsemi. Moška ekipa? Smo v stalnem stiku. Zdaj se bomo lotili dela. Res pa je, da sta me nagovorili tudi dve mlajši dekleti. Pripravljen sem jima pomagati.

Kako resni pa so bili pogovori o tem, da bi prevzeli krmilo celotne reprezentance?
Imam vizijo alpskega smučanja, ki ni usklajena z vizijo smučarske zveze. Ne le slovenske. Smučanje se mora spremeniti, začeti pa je treba pri Mednarodni smučarski zvezi. Trdim, da v resnici na ustrezni ravni delujejo le tri reprezentance – avstrijska, švicarska in ameriška. Vse preostalo so kompromisi. Izjeme so posamezne ekipe, na primer tista, ki jo je imel Ivica Kostelić, ali pa ekipa Tine Maze. Ta ekipa je bila avantgarda mojega razmišljanja.

Res je, da mi je vodstvo zveze ponujalo prevzem reprezentance. To sta želela tudi direktor in predsednik SZS. Letos sem bil pripravljen sprejeti vodenje moške in ženske vrste, a le ob popolni avtoriteti. Če bi vlogo sprejel, bi bil selektor. Nisem skrival, da bi moje ustoličenje prineslo tudi nekaj revolucionarnih potez.  

Vaš (pred)pogoj torej ni bil izpolnjen?
Ne. Nazadnje sem se o tem pogovarjal z vršilcem dolžnosti poslovnega direktorja alpskih disciplin Markom Gorjancem. Kolikor vem, so ga zdaj že "odrezali". Verjamem, da je imelo vodstvo zveze za ta korak vsebinske razloge, po taktični ravni pa je to napaka. Med finalom svetovnega pokala v St. Moritzu je namreč ob moji pomoči spoznal šefe ključnih podjetij v smučarskem svetu. Zdaj ga ni več pri SZS.

A vrnimo se k vaši vlogi. Napovedovali ste revolucijo. Menite, da slovensko smučanje nanjo še ni pripravljeno?
Ne. To je sicer deloma tudi razumljivo. Ljudje me poznajo. Ko se nečesa lotim, se lotim povsem zares. Govoril sem o revoluciji, revolucije pa so vedno boleče. Moja roka bi bila težka. "Odletela" bi tudi kakšna glava. Verjetno se marsikdo boji za svojo službo.

Smučarska zveza Slovenije je pri alpskih disciplinah v konfliktu med tem, kaj je in kaj želi biti. Na prvem mestu je sistem, ki ga zveza sicer ima. Vprašati pa se je treba, ali je ta sistem funkcionalen za najvišjo raven delovanja v športu. Bojim se, da zdajšnji slovenski sistem, vključno s financami, lahko zagotovi srednje intenzivno vadbo v vrhunskem športu. Za najvišjo raven je treba storiti več. Naš projekt s Tino Maze je dokazal, da zdajšnji sistem ni pravi.

Če bi postal šef, bi "letela" tudi kakšna glava, pravi Massi.

V zadnjem obdobju ste molčali. Ste zaradi zavrnitve vaših idej užaljeni?
Ne, nisem. Ne želim biti lažno skromen, zato povem, da bodo smučarke brez mene prikrajšane. Opozoril bi le na večjo realnost pri vrednotenju rezultatov. Skrivanje za stopničkami Ane Drev je lahko metanje peska v oči. Prav zaradi tega mi je všeč, na kakšen način se je odzvala moška reprezentanca po dveh uvrstitvah na stopničke Boštjana Klineta. Fantje so ostali na trdnih tleh. Pri tem je veliko vlogo odigral Peter Pen, kar ne čudi. Navsezadnje je deloval v Kostelićevem taboru.

Prav v času pogovorov o morebitnem prevzemu reprezentance ste večkrat namignili na snubitve iz tujine. Kako resni so bili ti pogovori?
Prej omenjeni Marko Gorjanec me je prepričal, naj ostanem. Tudi zaradi tega sem zavrnil ponudbe iz tujine. Odločno pa poudarjam, da se v prihodnje ne nameravam prerekati. V preteklosti je bilo tega preveč. Zdaj imam nov položaj, zato se mi ni treba spuščati na prenizko raven.

Priznavate, da ste se v preteklosti spustili na prenizko raven?
Vse to sem počel v službi programa Tine Maze. Takrat sem šel pri vseh vprašanjih na nož. No, rezultati govorijo svojo zgodbo. V prihodnje bom upošteval nasvet Anteja Kostelića. Ko me je nekoč spremljal med enim od prepirov z nekim trenerjem, mi je dejal, da sem storil napako. Zakaj? "Ker si se spustil na njegovo raven. Tvoja raven je višja," mi je dejal.

Slovenski smučarji v kratkem znova pod Massijevo taktirko?

Boste v kratkem zavihteli taktirko na kondicijskih treningih moške reprezentance? 
Pogovore o organizaciji kondicijskih priprav sem začel že februarja. Verjamem, da nam bo uspelo organizirati priprave. Moti pa me, da se v slovenskem smučanju ne vlaga v razvoj mladih kondicijskih trenerjev. Večinoma gre zgolj za reciklažo starejših trenerjev.

Se bo v projekt vašega dela z reprezentanco vključila tudi Tina Maze?
Ideja je vedno prisotna. O tem se veliko govori, resnica pa je, da Tine Maze vse od njenega umika s sedeža SZS niso nikoli poklicali in povabili k sodelovanju.