Slovenec, ki se je z Rogerjem Federerjem dogovoril v dveh minutah

Ravno te dni v Wimbledonu poteka najprestižnejši teniški turnir, kjer se merijo najboljši teniški igralci. Med njimi je svoj polfinalni dvoboj odigral Roger Federer, ki je leta 1999 igral celo pri nas.

Če se All England Club v teh dneh bohoti v vsej svoji lepoti in prestižu, pa je v Sloveniji podoba centra Ten-Ten precej drugačna. Nekoliko starejši ljubitelji tenisa se bodo zagotovo spomnili teniškega centra v Domžalah, kjer je nekdaj potekal tudi turnir serije Challenger.

Turnir serije Challenger v Domžalah je bil nazadnje organiziran leta 2000 in od takrat je šla stvar le še strmo navzdol. Objekt zadnjih nekaj let propada, k sreči se je našlo nekaj teniških zanesenjakov, ki so v roke vzeli samokolnice in lopate ter uredili igrišča, na katerih se še danes igra tenis. Bila je celo ideja, da bi takratni generalni sponzor teniškega turnirja (novomeški Renault) kupil domžalski objekt, a je dogovor padel v vodo. In kot kaže tudi v bližnji prihodnosti ni videti rešitve.

Takrat je bilo veliko povpraševanje po poslovnih prostorih, zato so zgradili tako velik objekt.

Po prvotnih idejah center naj ne bi bil tako velik

Dolgoletni organizator teniškega turnirja v Domžalah je bil Aleksander Lucu, ki je bil tudi pobudnik gradnje teniškega centra. Tam nam je zaupal nekaj zanimivih zgodb iz časov enega večjih športnih dogodkov v Sloveniji. Že takrat so na turnirju znali poskrbeti tudi za vzporedni program. Poleg glavnega turnirja sta potekala še otroški in VIP-turnir.

"Ideja je bila, da se zgradi teniški center z osrednjim igriščem. Sprva ni bilo mišljeno, da bi bil center tako velik, ampak da bi imelo osrednje igrišče nekaj sto sedežev. Pozneje so pogovori potekali med občino in gradbenim podjetjem. V tistem času je bilo namreč veliko povpraševanje po poslovnih prostorih, tako da se je začelo graditi na veliko."

Aleksander Lucu je bil dolgoletni organizator turnirja v Domžalah. Foto: Sportida

Svetovni teniški talenti v Sloveniji – to danes ni mogoče

V Domžalah so igrala teniška imena, kot so Roger Federer, Carlos Moya, Lleyton Hewitt … In kako je Aleksandru Lucuju uspelo v Slovenijo pripeljati mlade svetovne teniške talente, ki so pozneje postali svetovni asi? "Danes to ni mogoče. Takrat še ni bilo menedžerskega posredništva … Lahko povem, da sem se z Rogerjem Federerjem v dveh minutah dogovoril, da pride v Domžale. Očeta Lleytona Hewitta sem nekoč v Wimbledonu vprašal, ali bi prihodnje leto prišel k nam igrat. Dala sva si roko in prišli so …"

Po denar je moral v Pariz

Po besedah našega sogovornika je bilo v tistih časih veliko več sredstev za sponzoriranje športnih dogodkov, a tudi pri tem ni šlo brez poznanstev in prijateljskih vezi. "Poznal sem predsednika uprave Renaulta v Sloveniji, vendar on o tem ni odločal. Peljal me je v Pariz k generalnemu direktorju … Ustrašil sem se, saj nisem vedel, kaj naj jaz razlagam generalnemu direktorju Renaulta. Povedal sem mu, da bomo organizirali turnir, ki bo popolnoma ustrezal slovesu in kakovosti Renaulta. V naslednjem trenutku sva si dala roko in Renault je postal generalni sponzor turnirja za prihodnjih pet let."

Slobodan Živojinović jim je leta 1991 naredil uslugo, a mu organiztorji turnirja niso ostali dolžni. Foto: Ana Kovač

Z letalom so pripeljali Lepo Breno

V vseh teh letih se je na turnirju zvrstilo ogromno zanimivih dvobojev. Na enem od njih je zmagal jugoslovanski teniški igralec Slobodan Živojinović. Tistega leta (turnir se je končal mesec dni pred začetkom vojne za Slovenijo) mu je pokal predal takratni predsednik vlade Lojze Peterle. Srbski teniški zvezdnik je v Domžale prišel na veliko prošnjo Aleksandra Lucuja, ki mu je pozneje tudi vrnil uslugo. "Ko je Živojinović prišel k nam, me je vprašal, kaj bom jaz storil zanj. Rekel sem mu, da mu bomo z letalom iz Skopja v Domžale pripeljali njegovo spremljevalko in današnjo ženo Lepo Breno – priljubljeno jugoslovansko pevko. To smo potem dejansko tudi storili (smeh, op. p.)."

Igrišča v teniškem centru Ten-Ten še danes veljajo za ena kakovostnejših.

Z našo teniško zvezo so imeli same težave

Da je Slovenija lahko organizirala takšen turnir, se je moralo iziti kar nekaj stvari. Takrat so se za ta turnir potegovali še v Salzburgu, Benetkah in Budimpešti. Veliko vlogo pri tem je imela švedska teniška zveza. Ta je bila takrat daleč najmočnejša zveza na svetu. Slabi spomini pa ostajajo na sodelovanje s Teniško zvezo Slovenije. "Sodelovanja s takratno teniško zvezo ni bilo. Ne da nam niso pomagali, še nagajali so nam. Še danes lahko rečem, da smo imeli z njimi same sitnosti," je na koncu dodal Lucu.