Torek, 27. 11. 2012, 10.08
8 let, 8 mesecev
Primož Prošt: Iz stavniške afere prišel močnejši
Primož Prošt. Fant, ki je maja stavil na to, da bo njegov Montpellier po polčasu zaostajal proti na papirju slabšemu klubu. V Franciji se je razvnela prava afera in skupaj s soigralcem Luko Karabatićem, ki je stavo prav tako priznal, sta morala zapustiti klub. Grozi pa jima tudi do šest tekem prepovedi igranja v Franciji. Slovenski reprezentant, ki odločno zanika prirejenost izida na omenjeni tekmi, tako vadi s Slovanom in Gorenjem, želeč si novega začetka. Prevevata ga ogromni energija in motivacija. Verjame v vrnitev v izbrano vrsto. V klubu se je za, kot pravi, ''največjo napako v življenju'' vsem opravičil in odšel z dvignjeno glavo, zato ne izključuje vrnitve v Francijo. Zadovoljen je z odnosom tamkajšnjih medijev, ki za njim niso kazali s prstom. Še vedno dobiva sporočila podpore in meni, da bi morala biti kaznovana vsaka vpletenost športa v stave.
V Franciji in Sloveniji se je prah glede stavniške afere precej polegel. Vam je zdaj psihično kaj lažje? Gotovo. Brez dvoma so bili časi težki, tudi kar zadeva zasebno življenje. Ampak šli smo čez to. V vsem slabem, kar se je zgodilo, je bila to dobra šola za naprej. Iz te izkušnje sem prišel še močnejši in boljši.
Kaj natančno so bili razlogi, da ste stavili na zloglasno tekmo svojega Montpelliera s Cessonom oziroma na njen prvi polčas lanskega maja? Bili smo že prvaki, bili smo brez štirih, petih ključnih igralcev, šli smo na težko gostovanje. Cesson se je boril za obstanek v ligi. Vedeli smo, da nas čaka polna dvorana. Glede na te dejavnike sem se odločil, da bom stavil na prvi polčas. Proti takšnim ekipam imamo ponavadi probleme, velikokrat nismo na pričakovani ravni. Domače ekipe začenjajo dobro, take tekme ponavadi dobivamo v zaključkih zaradi širine našega igralskega kadra in kakovosti. Zaradi tega sem se odločil, da bom tvegal in stavil na prvi polčas (na zaostanek po njem, op. a.), kar še ne pomeni, da nisem želel tekme zmagati. Profesionalci želimo vsako tekmo na koncu dobiti. Predvideval sem, da bomo imeli težke trenutke v prvem polčasu zaradi omenjenih dejavnikov.
So odločitvi za stavo botrovali finančni razlogi? Če tuhtam za nazaj, sploh ne vem razloga, zakaj sem se odločil. Če bi razmišljal – več kot očitno nisem nič razmišljal –, se za stavo gotovo ne bi odločil. Zneski niso bili takšni, da bi od njih obogatel ali imel zagotovljeno prihodnost. Pogodbo sem imel dobro, z družino smo se počutili super, takšen je bil tudi klub. Rekel bi, da je bila to bolj neumnost, trenutek nepremišljenosti ali morda naivnosti. Finance niso bile povod za stavo.
Koliko ste dejansko zaslužili? Stavil sem 3.000 evrov, kvota je bila 2,8 ali 2,9, tako da je bil končni znesek 8.700 evrov. Čistega dobička sem imel torej 5.700 evrov.
V tistem trenutku tudi niste razmišljali o tem, ali je moralno sporno staviti na zaostanek lastnega kluba? Če bi razmišljal le trenutek, v kaj se spuščam, do tega ne bi prišlo. Čista naivnost, slepota, brezglavo razmišljanje ...
Ste se s soigralci pogovarjali o stavah? Ne, o tem sem se odločil izključno sam.
Kako je bil videti sodni proces? Zaradi Nikole Karabatića ste bili postavljeni pod širok soj žarometov. Mislim, da bi bil proces lahko izpeljan na drugačen način. Sploh pripor. Ne bi bilo treba iti skozi glavna vrata ob vseh TV-kamerah. Krivec gotovo ni Nikola, ampak glede na njegov status je bilo zanimanje še večje. V mojem primeru je bilo glede zasliševanja na policijski postaji vse korektno. Mogoče so se manjše igrice šli, ko smo bili v celicah. Niso mi pustili spati. Ob vsakem daljšem spancu so me prišli vprašat, ali bom jedel, spustit vodo na stranišču ... Ponoči je bilo korektno, podnevi pa ... Ali so delali to namensko, ne vem. Največji problem v samicah je bil, da si bil brez ure. Še posebej ponoči, ko nisi vedel, koliko si spal. Gotovo ni bilo prijetno. Bili smo izolirani. Po drugi strani pa je šlo za doživetje, ki ti da tršo kožo.
Zaprti ste bili dva dni. Po končani tekmi s Parizom je predsednik prišel v garderobo in povedal, kdo od igralcev bo ostal v prestolnici. Po prhanju nam je glavni kriminalist povedal, zakaj smo tam, nato je vsak od nas s svojim kriminalistom odšel na policijsko postajo. Odtlej se nismo smeli več družiti vse do četrtka, 25. oktobra.
Ste sicer že prej opazili, da kdo od soigralcev stavi? Nikoli nismo govorili o teh stvareh. Ne da bi vedel. Tudi sam sicer ne stavim. Ne hodim v kasinoje, ne igram pokra ... Še enkrat: to je bila največja napaka v življenju. Popraviti je ne morem, lahko pa se po najboljših močeh soočim s posledicami in plačam zanjo.
Za nameščanje oziroma prirejanje izida na tisti tekmi ni šlo? Ne, ne, ne. Vsa obtožnica, ki me bremeni, temelji na nameščanju. Tu ni debate. Vsa Francija to preiskuje in nobenega tehtnega razloga ni, da bi šlo za to. Na tisti tekmi nisem igral prvega polčasa. Kako naj bi nameščal rezultat, če nisem bil v igri? Da sem stavil na prvi polčas in v njem nisem igral, je bilo naključje. Glede na to, da je Mickael Robin branil dobro, ga trener ni zamenjal. To je spet dober pokazatelj, da ni šlo za nameščanje, saj je vratar dobro opravljal svoje delo. Če ga ne bi, bi ga trener zamenjal. Obtožnica o nameščanju je neupravičena.
Menite, da vam je zaradi stavniške afere zelo padla cena? S to neumnostjo nisem izgubil na kakovosti. Še vedno sem isti vratar in oseba. Verjetno sem razočaral veliko rokometnih privržencev. Tistih, ki so zaupali vame, mi verjeli, tudi kakšne mlajše, ki sem jim bil vzornik. Za to se jim opravičujem. Kako se bo gibala cena, bomo videli, ko se bomo pogovarjali glede novega kluba. Ampak mislim, da drastičnih sprememb ne bi smelo biti.
Kako po tej izkušnji gledate na stave? Že prej nisem bil njihov privrženec. Gotovo bi jih morali omejiti in postaviti jasne zakone.
Bi morali ozaveščati tudi mlade? Obstaja več metod. Na mojem primeru se vidi, da če staviš, izgubiš službo. Vsak znan športnik želi svojo pogodbo oddelati na korekten način. V klubu sem povedal, da to ni način, na katerega sem hotel zapustiti Montpellier. A imel sem jasen člen v pogodbi, da sem moral to storiti. V klubu bo to primer za naprej. Pogodba je bila v francoščini. Preden sem stavil, nisem vedel, da vsebuje ta člen. Ko smo podpisovali, pogodb nismo natančno preučili. V Franciji so pogodbe enake, le zneski so drugačni. O tem členu sem izvedel pozneje.
Do kluba ne gojite zamer? Gotovo ne. Takoj ko sem prišel iz pripora, sem se pogovoril s svojim menedžerjem (Andrej Golić, op. a.), ki sem se mu opravičil. Če bi prekinil sodelovanje z mano, bi to sprejel. Odzval se je zelo korektno in dejal, da me v teh težkih trenutkih ne bo pustil na cedilu, kar zelo spoštujem. Preden sem zapustil Montpellier, sem se usedel s trenerjem, z vsemi v pisarni in soigralci ter se vsem opravičil. Še posebej s trenerjem (Patrice Canayer, op. a.) sva imela res pozitiven pogovor. Nikdar o meni ni rekel slabe besede. Napravil sem napako, moral sem iti, vse drugo je bilo pozitivno. To je stvar, ki me vleče naprej. Da so ljudje videli napako kot človeško in spoštovali način, na katerega sem se obnašal do vseh v klubu ter drugih. Zelo pomembno mi je bilo, da če že odhajam iz kluba, grem z dvignjeno glavo in ponosno. To so zelo spoštovali, z njihove strani je bilo vse korektno. Razšli smo se na zelo lep način.
S selektorjem Borisom Deničem sta se bržkone že pogovorila tudi po vaši vrnitvi? Da, dobila sva se. Veliko mi pomeni, da nam je stal ob strani. Večina nas je podpirala in pozitivno usmerjala. Mislim, da vrnitev v reprezentanco ni vprašljiva. Pridružil se ji bom na decembrski akciji. Potem pa bomo videli, kako bodo potekale stvari. Glede kluba ni trenutno nič konkretnega. Treniram z Gorenjem in Slovanom, ki bi se jima rad zahvalil za to. Vadim s polno paro, da bom v top formi za reprezentanco. Glede kluba je treba biti malo potrpežljiv. Imel sem dve mamljivi ponudbi, Atletico in Kielce, a ker sem igral eno tekmo lige prvakov, ne bi smel nastopati v tem tekmovanju. V nasprotnem primeru bi bil verjetno že član velikega kluba. Do 28. februarja traja prestopni rok, lahko izberem le še en klub.
Smo vam mediji s poročanjem napravili kakšno krivico? Ne. V slovenskih medijih so bili bolj ali manj le povzetki iz francoskih. Bile so pomanjkljivosti, ni pa bilo nobene velike napake.