A. L. Svindal: Skupne zmage ne bom napovedal

Sezono ste začeli tam, kjer ste minulo tudi končali. Na vrhu … Če me spomin ne vara, je zadnjo tekmo v minuli sezoni dobil Benjamin Raich. Če pa mislite na veleslalom in skupni seštevek, imate prav. Res lep občutek. Presrečen sem, da sem z zmago vstopil v novo tekmovalno sezono. Čeprav sem poskušal biti sproščen, sem predvsem v zadnjem tednu pred söldensko tekmo čutil precejšen pritisk. Kot zmagovalec svetovnega pokala sem bil v drugačni vlogi, poleg tega pa je bila tudi konkurenca zelo motivirana.

Vas je v prvem nastopu pokopala prav živčnost? Mislim, da ne. Söldenska proga je zelo zahtevna, zato tekmovalec hitro naredi napako. Ker se jih je med mojim smučanjem nabralo kar nekaj, nisem bil tako zaskrbljen, ko sem videl rezultat. Bolj bi me skrbelo, če bi prišel v cilj brez napak, pa bi vseeno krepko zaostajal.

V drugem nastopu ste nato vendarle pokazali zobe ... V prvem teku nisem ubral pravega ritma. Vseeno sem vedel, da sem konkurenčen. Na določenih odsekih sem bil namreč zelo natančen in hiter. Drugi nastop se mi je resnično dobro posrečil. Že v zgornjem delu sem ujel pravi ritem in nato brez večjih težav prišel do cilja.

Forma je očitno že na začetku na vrhunski ravni? Da. Nad tem nisem presenečen. Obdobje med obema sezonama sem namreč dobro izkoristil. S smučanjem na treningih sem bil zelo zadovoljen. Vedel sem, da sem dobro pripravljen. Poleg tega je v meni velika želja po dokazovanju. Pred vsakim štartom sem zelo motiviran.

Ostale discipline? V veleslalomu sem bil najbolj stabilen. Tudi v ostalih disciplinah sem dobro pripravljen, vseeno mi bodo prihajajoči tedni prišli še zelo prav za sklepno piljenje. Najprej bo na vrsti slalomska tehnika. Nato pa upam, da bo pravi občutek našel še v hitrih disciplinah.

Tekmeci trdijo, da ste jim že nagnali strah v kosti … Ne gre za strah, bolj za spoštovanje. Tudi sam spoštujem tekmece. Verjamem, da bo bitka še zanimiva. Navsezadnje je za nami ena sama tekma. Sezona je torej še zelo dolga. Ocenjujem, da bo vprašanje o zmagovalcu skupnega seštevka svetovnega pokala odprto vse do konca. To je dobro tudi z vidika priljubljenosti alpskega smučanja. Mar ne bi bilo dolgočasno, če bi imel smučar neulovljivo prednost že po polovici sezone?! Vseeno priznam, da se sam velikega naskoka ne bi branil. Ha, ha …

Se povsem odkrito spogledujete z drugim kristalnim globusom? Boril se bom po najboljših močeh. Jasno je, da si želim vnovične zmage. Ne mislim pa je napovedovati.

Nepisano pravilo pravi, da je veliki globus lažje osvojiti kot pa braniti. Vaš komentar? Sebi sem že večkrat dejal, da si ne smem beliti glave z velikim kristalnim globusom in vlogo branilca naslova. Moji cilji so drugačni. Pred vsako tekmo želim biti zmagovalec. O skupnem seštevku svetovnega pokala bom razmišljal šele po velikem finalu.

S kakšnimi besedami sta vaše zmagoslavje v sezoni 2006/07 komentirala legendarna rojaka Kjetil Andre Aamodt in Lasse Kjus? Ker sta moja dobra prijatelja, sta bila zelo vesela. Hkrati sta bila tudi kar malce ponosna, da sta del svojega znanja prenesla name, jaz pa sem to znal unovčiti. Norvežani smo glede tega precej drugačni. Naše druženje se ne konča na belih strminah. Smo pravi prijatelji. Videvamo se tudi poleti.

Med Avstrijci tovrstne enotnosti verjetno ni … Hm … Avstrijska reprezentanca ima veliko več tekmovalcev. Enotnost je precej težje doseči.

Ostajate zvesti Atomicu, ki v moškem delu karavane svetovnega pokala vlada že dobro desetletje. Vseeno pa so se v zadnjih letih mnogi odločali za druge smuči. Predvsem Head je bil v prestopnih rokih sila aktiven. Ste tudi sami kdaj razmišljali o selitvi? Ne. Prepričan sem, da odhodi iz Atomica nimajo neposredne povezave s kakovostjo opreme. Včasih je na Atomicovih smučeh tekmovala skorajda celotna smetana svetovnega pokala. Očitno so spoznali, da tako naprej ne gre več. Tudi konkurenca je nekaterim smučarjem ponudila boljše pogoje, zato so se odločili za selitev. Tako je tudi prav. V našem športu namreč zanimiv boj poteka tudi med proizvajalci smuči. Na ta način je dogajanje še bolj pestro. Pomislite, kako bi bilo, če bi v formuli 1 ena ekipa po kakovosti vidno izstopali, ostali pa bi bili že v osnovi daleč zadaj.