Ponedeljek, 22. 8. 2016, 13.20
7 let, 1 mesec
Kaj nas čaka na Japonskem?
Nasvidenje, Rio de Janeiro 2016, dobrodošel, Tokio 2020
Japonsko velemesto Tokio bo leta 2020 gostilo 29. poletne olimpijske igre in na seznamu prirediteljev nasledilo Rio de Janeiro. Športnemu svetu želi dokazati, kaj vse zmore država, ki slovi po tehnološkem napredku. Številne afere in porodne težave ga niso spravile v slabo voljo. V Tokiu so prepričani, da bodo projekt izpeljali brezhibno.
Prve zametke evforije je bilo v Tokiu občutiti pred tremi leti, ko so prebivalci največjega japonskega mesta, teh je več kot 13 milijonov, z zanimanjem spremljali izbor za prireditelja poletnih olimpijskih iger leta 2020. Potekal je v Buenos Airesu.
Tokio je v prvem krogu izločil Madrid, v drugem pa z rezultatom 60 : 36 opravil še z Istanbulom in pridobil odgovorno nalogo. Veselje po dodelitvi so nekoliko oskrunile obtožbe francoskih preiskovalcev, da so si Japonci odločilne glasove priborili s podkupnino. To ni bilo nikoli dokazano, je pa trpel ugled azijske države.
V Aziji ne manjka velikih dogodkov
Tokio je bil za prireditelja OI 2020 izbran leta 2013 v Buenos Airesu. Azija je pozdravila še enega prireditelja olimpijskih iger, ki so v zadnjih desetletjih na tem delu sveta dokaj pogoste. Južnokorejska prestolnica Seul je najboljše športnike gostila leta 1988, dvajset let pozneje jih je pričakal Peking na Kitajskem, ki bo za nameček leta 2022 priredil še zimske olimpijske igre. Te bo čez dve leti gostilo južnokorejsko mesto Pjongčang.
Ker je Nagano na Japonskem najboljše zimske športnike pričakal že leta 1998, se je med bogatimi azijskimi državami in olimpijskim gibanjem spletla močna vez. Prepričala ni le Mednarodnega olimpijskega komiteja, ampak tudi njene članice, ki so s svojimi glasovi odločile, da bo olimpijski plamen štiri leta po Riu zagorel na Japonskem.
Japonsko velemesto je čakalo 56 let
V Tokiu je že zgrajenih veliko objektov, ki bodo gostili olimpijske igre. Na novo jih bodo postavili še enajst. Tokio ne bo prvič okusil, kako je gostiti največji športni dogodek. Svetovna športna smetana se je pri njem ustavila že leta 1964, ko je organizacijski test opravil z odliko in poslal svetu sporočilo, da je že prebolel rane iz druge svetovne vojne. Takrat je olimpijski duh premagal vse ovire.
Prireditelji želijo leta 2020 postaviti igre v okolje, v katerem se bodo tradicionalni japonski vzorci, polni bogate zgodovine, prepletali s številnimi tehnološkimi novostmi. Modernizacija in podobe robotov, ki skušajo na Japonskem lajšati življenjske opravke skoraj na vsakem koraku, so vpete v predstavo, kako bo na naslednjih olimpijskih igrah poskrbljeno za najmanjšo podrobnost, ugodje udeležencev pa na zelo visoki ravni.
Za razliko od Ria, kjer se je vsak dan potencirala skrb za varnost tako športnikov kot tudi navijačev, v Tokiu ne poznajo tovrstnih skrbi pred višjo stopnjo kriminalnih dejanj. Japonska velja za urejeno deželo, posejano z ogromnimi stavbami in polnimi cestami, kjer naj bi se turisti med prireditvijo počutili povsem varne. Olimpijske goste naj bi sprejel dovršen prometni sistem, ki bo v čast največjemu športnemu dogodku v Tokiu še posodobljen. To sta le eni izmed dveh prednosti, na katere računajo japonski prireditelji.
Pet novih športov, prvič tudi športno plezanje
Če bo večkratna svetovna prvakinja v športnem plezanju Mina Markovič vztrajala na tekmovališčih do leta 2020, se bo lahko v Tokiu potegovala za olimpijska odličja. Treba bo zgraditi še 11 športnih objektov, generalko za veliki dogodek pa bodo imeli leta 2019, ko bo dežela vzhajajočega sonca gostila svetovno prvenstvo v ragbiju. Za olimpijska odličja se bo tekmovalo v 34 športih.
Javnost bo spremljala 324 podelitev, predstavilo pa se bo tudi pet športov, ki jih v Riu ni bilo. Med njimi je na veliko veselje Slovenije, ki se v tem športu ponaša z izjemnimi uspehi, tudi športno plezanje. Na olimpijski program so uvrščeni tudi karate, rolkanje, deskanje in bejzbol.
Igre bodo na koledarju nekoliko prej, kot so bile letošnje v Riu. Začele se bodo 24. julija, končale pa 9. avgusta. Japonci napovedujejo, da bodo to najboljše olimpijske igre vseh časov. Čeprav se srečujejo z mnogo porodnimi krči, načrte jim je prekrižalo tudi nekaj nepredvidenih afer, ostajajo prepričani, da to ne bo skazilo priprav na dogodek, kot ga svet še ni videl. Računajo tudi na pregovorno japonsko gostoljubje, ki ga ponazarja izraz omotenashi. Imel bo pomembno vlogo pri tem, da igre v Tokiu postanejo najboljše v zgodovini.
Bo Japonska sploh potrebovala prostovoljce?
Da so vse težave odpravljive, je simbolično nakazal japonski premier Shinzo Abe. Na sklepni slovesnosti v Riu je zasenčil vse, ko se je oblekel v podobo Super Maria, lika italijanskega vodovodarja s prepoznavnimi brki in rdečo kapico iz najbolj priljubljene videoigrice vseh časov. Ikona japonskega podjetja Nintenda na svoj način sporoča, da bodo olimpijske igre v Tokiu vstopile v novo dimenzijo, v kateri bodo prišli do izraza moderni tehnološki pripomočki.
Podoba Super Maria je osvojila svet s priljubljeno videoigrico.
Po svetu so se že razširile šale, da japonski prireditelji za lažjo izvedbo iger sploh ne bodo potrebovali prostovoljcev, saj bodo na voljo robotski pomočniki. Nekateri so šli celo tako daleč, da so napovedali novo olimpijsko disciplino, lov na Pokemone, še eno japonsko iznajdbo, ki je letos obnorela mlado in staro po vseh celinah.
Kakšne so težave, s katerimi se srečujejo prireditelji?
Kje bo na štadionu gorel olimpijski ogenj?
Guvernerka Tokia Yuriko Koike je na sklepni slovesnosti OI 2016 prevzela olimpijsko zastavo. Arhitekti novega olimpijskega štadiona v Tokiu so skovali načrt, ki vključuje moderen večnamenski objekt s futuristično podobo, a ima tudi določeno pomanjkljivost. Na njem ni predvidenega prostora za kotel, v katerem bi gorel ogenj, največji simbol olimpijskega dogodka.
Arhitekt Kengo Kuma se brani z očitkom, da natečaj tega ni predvideval. Morda bi bilo drugače, če japonski premier ne bi zavrnil predhodnega načrta iraško-britanske arhitekte Zahe Hadid. Odpadel je zaradi previsokih stroškov, ki so znašali več kot dve milijardi evrov. Zamenjali so ga z obstoječim, ki jih bo stal polovico manj.
Štadion mora biti zgrajen do novembra 2019, tako da bodo morali Japonci hitro zavihate rokave. Odsotnost kotla pa ni edina pomanjkljivost, ki smeši Kumov načrt. Arhitekt predvideva kritino iz lesenih materialov, zato že krožijo ugibanja, da bi lesena streha in olimpijski kotel pomenila kršenje japonske zakonodaje o požarni varnosti.
Menjava logotipa OI 2020
Prvotni logotip, mišljen za OI 2020, je bil lani ukinjen.
Japonski avtor Kenjiro Sano se je naposlušal obtožb, da si je idejo o logotipu olimpijskih iger v Tokiu izposodil v Belgiji. Očitali so mu klasično krajo intelektualne lastnine in izbiro idejne zasnove, na las podobno logotipu gledališča v Liegu. O tem je bil obveščen tudi MOK. Prireditelji so ukrepali, tako da je bil aprila izbran nov predlog.
Stroški se večajo iz meseca v mesec
Japonci so sprva za organizacijo iger predvideli proračun v višini štirih milijard evrov, a so se krepko ušteli. Številka je bila odločno premajhna za vse naložbe, s katerimi nameravajo Tokio spremeniti v športno prestolnico sveta.
Aprila so na natečaju izbrali nov predlog japonskega oblikovalca Asaa Tokola.
Proračun je skokovito narasel. Povečal se je vsaj za petkrat, kar je prirediteljem nakopalo nemalo težav, ki bi lahko vplivale na potek priprav. Namesto da bi se ubadali z vprašanji, kako pravočasno zgraditi 11 olimpijskih prizorišč, ki še manjkajo, razmišljajo o revizijah, s katerimi bodo pojasnili neravnovesje v napovedih finančnih okvirov.