Nedelja, 26. 6. 2016, 16.00
6 let, 7 mesecev
Tokio 1964
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Leta 1964 so se najboljši športniki prvič srečali na azijskih tleh. Po "embargu" zaradi vloge v drugi svetovni vojni je gostiteljstvo OI za Japonce predstavljalo dokončno vrnitev na mednarodno sceno.
Kraj in čas: Tokio (Japonska); 10. – 24. oktober 1964
Ostali kandidati: Detroit, Dunaj in Bruselj
Udeležba: 93 držav, 5151 športnikov
Število športov: 19 športov, 163 disciplin
Ogenj je prižgal: Jošinoro Sakai
Igre je odprl: Hirohito
Olimpijska prisega: Takaši Ono
Igre so krasili dovršeni športni objekti, v katere so organizatorji vložili velike vsote denarja. Na otvoritveni slovesnosti se je pred cesarskimi očmi predstavilo več kot 5100 športnikov iz kar 93 držav. Med njimi pa ni bilo športnikov in Južnoafriške republike, ki so pravico nastopanja dobili šele leta 1992. Olimpijski ogenj je prižgal Jošinoro Sakaj, študent, ki se je v bližini Hirošime rodil šestega avgusta leta 1945, torej na dan, ko je to japonsko mesto razdejala atomska bomba. Golobi miru pa so na otvoritveni slovesnosti simbolično pozivali k miru. Vseeno tudi japonske OI niso minile brez velikega rivalstva največjih dveh svetovnih velesil, ki sta hladni vojni v športu dodali kar nekaj stopinj. Tokrat so bili boljše volje Američani, ki so v deželi vzhajajočega sonca pobrali šest zlatih medalj več od Sovjetske zveze.
Že po tradiciji so bili med najbolj vestnimi zbiralci žlahtne kovine plavalci in telovadci. Vlogo najboljšega med najboljšimi je tokrat prevzel ameriški plavalec Don Schollander, ki je zmagal dvakrat med posamezniki (100 in 400 metrov prosto) in dvakrat v štafeti. Po tri zlate kolajne pa so prejeli Vera Časlavska, Jukio Endo, Sharon Stouder in Stephen Clark. Olimpijski prvak je znova postal tudi sloviti etiopijski maratonec Abebe Bikila, ki pa je to pot 42 km in 195 m pretekel v obutvi.
Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v judu, novem športu v programu olimpijskih iger. Uvedbe so se nadvse veselili domačini, ki so pobrali zlata odličja prav v vseh kategorijah z izjemo absolutne. V "kraljevi disciplini" je zmago domačinu Kaminagi "ukradel" Nizozemec Antonius Geesink. Novost na igrah je bila tudi odbojka.
Sicer pa je na Japonskem svojo neverjetno olimpijsko zgodbo sklenila v Ukrajini rojena telovadka Larisa Latinina. Skupaj je osvojila neverjetnih in zaenkrat neponovljivih 18 olimpijskih kolajn, od tega 9 zlatih.
Slovenci in OI 1964
Druženje najboljših športnikov zemeljske oble v deželi vzhajajočega sonca je bilo za 18-članski slovenski tabor znova zgodovinske narave, saj se je telovadec Miroslav Cerar kot prvi po nepozabni dobi Leona Štuklja znašel med dobitniki odličij. Cerar, ki si je z izjemnimi izvedbami prislužil naziv romantika orodne telovadbe, je na Japonskem osvojil zlato kolajno na konju z ročaji. Svoj uspeh pa je pravnik iz Ljubljane dopolnil še z bronom na drogu. O Cerarjevi prisotnosti v najožjem gimnastičnem vrhu pričata še šesto mesto na bradlji in sedmo v mnogoboju. Sila blizu odličja so bili na Japonskem tudi veslači, saj je osmerec osvojil četrto mesto.
Z uspešnimi nastopi pa se je po igrah na Japonskem lahko pohvalila tudi edina slovenska predstavnica. Atletinja Draga Stamejčič je v peteroboju osvojila peto mesto, dve mesti slabša pa je bila v teku na 80 metrov z ovirami. Izmed atletskih dosežkov velja omeniti še deseto mesto Franca Červana v teku na 10 km.
