Torek, 11. 12. 2018, 17.05
5 let, 4 mesece
Varno v gore tudi pozimi
To so pasti, ki se v gorah skrivajo tudi ob kičastem zimskem vremenu #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,27
Predstavniki Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze so danes na Krvavcu pripravili praktični prikaz opreme za obiskovanje gora v zimskem času.
Obiskovanje gora je v zimskem času zelo zahtevno in kompleksno. Misliti je treba na specifične snežne razmere, nizke temperature, v obzir pa vzeti še marsikaj drugega, tudi dejstvo, da so dnevi krajši in da je večina planinskih koč vsaj med tednom zaprtih. Zato je še toliko bolj pomembno, da se na vsako planinsko turo ustrezno pripravimo ter se je lotimo s kar največ previdnosti in odgovornosti. Kje se v teh dneh skrivajo največje pasti?
V gorah, kjer je trenutno od 15 do 20 centimetrov snega, odvisno od nadmorske višine, zaradi intenzivnega vetra v zadnjih tednih, največjo nevarnost predstavlja spihan sneg.
Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi med prikazom obvezne opreme, ki pozimi spada v planinski nahrbtnik.
Usodna kombinacija vetra in snega
"V gorah je sneg, ki pa je precej spihan in posledično skorjast in trd. Zaradi napihanega snega na določenih mestih obstaja možnost, da se ob večji obremenitvi spelje kloža. Takšni zdrsi in padci lahko pripeljejo do resnih poškodb ali pa se končajo celo s smrtnim izidom," je na današnjem praktičnem prikazu opreme in veščin za hojo v gore pozimi, ki sta ga Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije na Krvavcu pripravili ob Mednarodnem dnevu gora, opozoril strokovni sodelavec PZS, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
"Takšnih poškodb je v naših gorah vsako leto največ," je izpostavil. Zato priporoča izredno previdnost pri hoji po trdem in zbitem snegu. "Uporaba cepina, derez in znanja je nujno potrebna."
Dereze, čelada, lavinski trojček in cepin predstavljajo obvezno zimsko opremo za hojo v gore.
Nahrbtnik z zračnim balonom pohodnika ali turnega smučarja v primeru, da ga zajame plaz, obdrži na vrhu plazovine.
Nevarno ni samo v sredogorju ali visokogorju, pač pa tudi na nižje ležečih območjih, kjer na površju leži listje, pod njim pa se skriva led. Tudi na taki podlagi je nevarnost zdrsa izredno velika, ob nepazljivosti ali neprimerni obutvi pa hitro pride do padca, zvina gležnja, poškodbe kolen ali česa težjega, je opozoril Šerkezi.
Pazite se vetra
Naslednja nevarnost, ki v teh dneh preži na pohodnike, je tudi veter, zaradi katerega v primeru, da se planinci ne opremijo s primernimi oblačili, hitro pride do podhladitve in resnih poškodb zaradi mraza.
Pri hoji v sredogorju in visokogorju uporabljajte dereze, in ne derezice (na fotografiji), opozarja Šerkezi. Slednje so primerne le za hojo po ravnem terenu.
Ali pozimi sploh hoditi v gore?
Je pot v gore pozimi varna ali ne? Se pozimi sploh podati v gore? Seveda, odgovarja Šerkezi, a je pri tem ključnega pomena, da turo prilagodimo svojim sposobnostim, se nanjo ustrezno pripravimo in opremimo.
"Hoja v gore pozimi zahteva veliko izkušenj, tudi zaradi nevarnosti plazov. Če izkušenj nimate, se v gore raje odpravite z gorskim ali planinskim vodnikom ali pa ostanite doma," predlaga Šerkezi.
Kaj vse spada v nahrbtnik? Foto: Matic Klanšek Velej
Kaj vse spada v nahrbtnik in kaj predstavlja smrtno kombinacijo?
In kaj vse spada v obvezno opremo? V sredogorje ali visokogorje se nikar ne podajajte brez derez. Dereze niso enake derezicam, opozarja Šerkezi. Te so primerne zgolj za sprehod po pločniku ali po ravnini, nikakor pa ne za hojo v sredogorju ali visokogorju. Dereze vedno uporabljamo v kombinaciji s cepinom, in ne s pohodniškimi palicami. "To je smrtna kombinacija," opozarja izkušeni gorski reševalec in inštruktor.
Zelo pomembna so tudi primerna topla oblačila, kjer ne smejo manjkati kapa in rokavice. V nahrbtnik spada tudi lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, lopata, ki je lahko takšna, da se jo da kombinirati s cepinom, in lavinska sonda (aluminijasta zložljiva palica, s katero prebadamo plazovino in lažje lociramo osebo, ki jo je zasul plaz)..
Ne pozabite na prvo pomoč, zložljive pohodne palice za boljše ravnotežje, ki pa jih uporabljajte samo takrat, ko si pri vzponu ne pomagate z derezami.
Priporočljiva je tudi uporaba varnostne čelade, še posebej, če je tura speljana po poteh pod stenami ali po zamrznjeni podlagi. V nahrbtniku naj bo še astronavtska folija in vrečka hrane z visoko energijsko vrednostjo, termo čutara in zaščitna oblačila, ki nas bodo zaščitila pred vlago, in toplejša puhovka. Zelo pomembna je tudi kakovostna obutev. "Primerni so čevlji s trdim podplatom, ki omogoča večjo stabilnost, nikakor pa pozimi ne uporabljajte superg ali obutve za gorski tek," priporoča Šerkezi.
Odveč ne bo niti nahrbtnik z zračnim balonom, ki pohodnika ali turnega smučarja v primeru, da ga zajame plaz, obdrži na vrhu plazovine.
Gorski reševalec Jani Bele prikazuje, kako izkopati snežno luknjo, v kateri izgubljeni ali poškodovani planinec lažje počaka na prihod reševalcev.
14 smrtnih žrtev in več posredovanj kot lani
Letos je bilo v slovenskih gorah že 519 posredovanj gorskih reševalcev, kar je več kot lani, ko so jih v celotnem letu našteli 510.
Gorski reševalec in predsednik komisije za informiranje in analize GRZS Jani Bele ocenjuje, da je za večje število nesreč v gorah - letos so našteli že 31 smrtnih žrtev (lani 28), od teh je bilo 14 takih, ki so se ukvarjale s katero od gorniških dejavnosti - "krivo" predvsem vedno večje število ljudi, ki se podajajo v gore, medtem ko je sama opremljenost in osveščenost na vse višji ravni.
Izpostavil je, da planinci, ki so zašli s poti, običajno niso imeli niti enega samega pripomočka, ki bi jim pomagal pri preživetju v naravi. To pomeni, da so bili brez prve pomoči in astronavtske folije, ki bi ohranjala telesno temperaturo, ter brez vžigalic in sveče, ki bi jo lahko prižgali, medtem ko bi v zaklonišču oziroma snežni luknji, ki si jo s cepinom ali lopato lahko izkopljemo sami, čakali na reševalce.
Predstavitev zimskih razmer v gorah in dejavnosti so na Planinski zvezi Slovenije skupaj z Gorsko reševalno zvezo pripravili ob Mednarodnem dnevu gora (11. december 2018).
