Primož Roglič
Četrtek, 29. 7. 2021, 5.29
2 leti, 9 mesecev
MIROSLAV CERAR:
Prosim, ne pozabite nas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,81
1
Primož Roglič na poti do olimpijske nesmrtnosti
"Izjemno. Slavimo Primoža Rogliča in preostale slovenske junake, toda, prosim, ne pozabimo na njih, ko bodo igre končane," po dobri tretjini olimpijskih iger v Tokiu razmišlja vodja slovenske odprave Miro Cerar, ki je med drugim obiskal tudi dvorano, v kateri je leta 1964 postal olimpijski prvak.
Pred dnevi je 81-letni Miroslav Cerar obiskal metropolitansko univerzitetno dvorano, v kateri na olimpijskih igrah potekajo tekmovanja v namiznem tenisu. Zanj je bil to še posebej čustven trenutek. Pa ne le zaradi nosilca zastave Bojana Tokića in novega prvega slovenskega loparja Darka Jorgića, ki sta za tamkajšnjimi mizami naredila zares dober vtis, temveč tudi zaradi spominov na olimpijske igre leta 1964. Takrat je namreč prav ta dvorana gostila gimnastična tekmovanja, Cerar pa je tedaj v enem od najbolj veličastnih poglavij svoje kariere osvojil zlato na konju z ročaji in bron na drogu.
Toda v trenutkih, ko se je v sredo Jorgić, ki je v Tokiu s prebojem v četrtfinale poskrbel za nenadejani namiznoteniški presežek, poslavljal od turnirja posameznikov, je bil Cerar v dobrih 100 kilometrov oddaljenem središču Fuji Speedway, kjer je kot vodja slovenske reprezentance na OI v družbi vodilnih mož Olimpijskega komiteja Slovenije spremljal kronanje novega slovenskega olimpionika. Ob zmagi Primoža Rogliča v kronometru pod goro Fudži tudi sam ni ostal ravnodušen.
Slavimo ta trenutek, a ne pozabimo
"Čudovito. Naše sodelovanje na teh olimpijskih igrah je izjemno," je le nekaj minut po predvajanju Zdravljice in dvigu slovenske zastave na najvišji drog dejal nekdanji vrhunski telovadec, zavedajoč se močne sporočilne vrednosti Rogličeve zmage. Ta izvira predvsem iz prehojene poti in ovir, na katere je naletel. "Predvsem je to zmaga Primoža nad samim seboj. Pobral se je in dokazal, kako velik športnik je. Vsa čast. Slavimo ta trenutek. Vem pa, da ga najbolj toplo in srčno doživlja tekmovalec sam," je dejal Cerar in hvalil Rogličevo vztrajnost.
Navdušenje je bilo še toliko večje, ker je bila Rogličeva zmaga vpeta v pravi festival slovenskega osvajanja kolajn in všečnih predstav tudi na drugih ravneh. "Vsi športniki, ki tu dosegajo dobre rezultate, so do te točke prišli na podlagi dolgoletnega in temeljitega dela. Žal so tukaj tudi takšni, ki niso povsem uresničili svojih načrtov. Olimpijske igre so pač tudi tekmovanje presenečenj in razočaranj," pravi zlati konjenik in dodaja: "Danes ploskamo svojim junakom. Prosil pa bi, da teh športnikov ne pozabimo, ko se bodo dogodki nekoliko odmaknili."
Miro Cerar (levo) in predstavniki slovenskega tabora slavijo Primoža Rogliča.
Čislanje v visokih krogih
Ob pogovoru z najstarejšim slovenskim olimpijskim prvakom seveda nismo mogli brez vzporednic z OI 1964. O teh je veliko razmišljal že pred štirimi leti in predlani, ko je kot poseben gost vladnega sveta obiskal Tokio. "Ponosen sem na to, da me čislajo v tako visokih krogih. Na Japonskem tudi tradicionalno negujejo mojo zmago. Prav zaradi tega odnosa me na Japonsko vežejo res lepi spomini. Tukaj znajo še posebej toplo pozdraviti športnike. Žal mi je, da zaradi vseh ukrepov na račun koronavirusa ta generacija športnikov Tokia ne bo doživela na takšen način," pravi.
Olimpijski telemark
V isti sapi obžaluje tudi zaustavitev projekta slovenske hiše, ki bi bila v japonski prestolnici stičišče športnih, poslovnih, družbenih in političnih poti. "Že prejšnja veleposlanica Simona Leskovar je v svojem mandatu utrla pot in vzpostavila veliko dobrih stikov. Njeno delo nadaljuje Ana Petrič. Za njuno delo smo jima lahko hvaležni, obenem pa nam je lahko žal, da je covid-19 preprečil marsikatero aktivnost," dodaja vodja slovenske odprave v Tokiu, pred katero je kljub bogati beri uspehov vendarle še pester tekmovalni program.
V olimpijsko areno namreč vstopajo atleti na čelu z mladim metalcem diska Kristjanom Čehom, ki spada v ožji krog favoritov za odličja. Tudi kajakaši, tako na divjih kot mirnih vodah, še zdaleč niso rekli zadnje besede. Podobno velja za košarkarje, ki pod vodstvom Aleksandra Sekuliča in ob udarnih tonih prvega zvezdnika Luke Dončića pišejo eno od najbolj odmevnih zgodb. Na svoj nastop pa čaka tudi najboljša plezalka na svetu Janja Garnbret, ki bo v kombinaciji poskušala postati prva olimpijska prvakinja v zgodovini tega športa.
1