Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Viškovič

Torek,
28. 3. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,38

9

Natisni članek

Natisni članek

Srečko Katanec komentar kolumna kvalifikacije za SP 2018 slovenska nogometna reprezentanca

Torek, 28. 3. 2017, 4.00

7 let, 1 mesec

Komentar

Srečko Katanec in njegovi grehi

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,38

9

Srečko Katanec | Foto Vid Ponikvar

Foto: Vid Ponikvar

Po močni in glasni škotski klofuti, ki jo je slovenska nogometna reprezentanca doživela v nedeljo zvečer v Glasgowu, se je Srečko Katanec spet znašel na udaru javnosti. Zakaj bi moral ostati selektor in kakšni so njegovi grehi?

Slovenija ni Nemčija, ki je svetovna prvakinja. Ni Hrvaška, katere trije nogometaši so na igrišču na derbijih Barcelone in Reala. Niti ne Nizozemska, ki je, mimogrede, ravno zamenjala selektorja. V nogometu Slovenija, tako ali drugače, ni velesila, ki bi morala prižigati alarm, ker po polovici kvalifikacij ni tam, kjer si je želela biti. Na vrhu svoje kvalifikacijske skupine ali vsaj tik pod njo.

Čeprav je Srečka Katanca na Škotskem zalila hladna prha, je trenutno v kvalifikacijah za naslednje svetovno prvenstvo še vedno v ugodnem položaju. Zgolj točko za Slovaško, ki je druga. Na začetku letošnjega poletja, ko bodo Slovaki gostovali v Litvi, Škoti pa igrali z Angleži, ga čaka domača tekma z avtsajderjem Malto. Vsaj s tega položaja bo torej štartal v letošnjo jesen, ko bodo na sporedu zadnje štiri tekme kvalifikacij. Bilo bi nelogično, če bi pred tem izgubil službo.

Si Srečko Katanec zasluži ostati selektor Slovenije?

  • Seveda, boljšega trenerja ni na voljo.
    17,37 %
    205 glasov
  • Da, a le do konca teh kvalifikacij.
    6,86 %
    81 glasov
  • Ne, počasi naj se poslovi.
    4,41 %
    52 glasov
  • Kje pa, takoj naj odide.
    71,36 %
    842 glasov
Oddanih 1180 glasov

A preden bo v začetku junija na Brdu pri Kranju spet zbral najboljše, kar po njegovem mnenju ponuja slovenski nogomet, bo moral najti odgovore na nekaj vprašanj:

Zakaj je Slovenija, pred katero so pred nekaj meseci trepetali tudi, po selektorjevih besedah, nedotakljivi Angleži, tokrat delovala kot razbita formacija kegljev?

Zakaj so Škoti, ki so bili na robu prepada, v nedeljo doživeli katarzo in na trenutke spominjali na Brazilce? Iz prvega obdobja selektorja Luiza Felipeja Scolarija, ne drugega.

Zakaj so Slovenci samo enkrat streljali v okvir škotskih vrat in na petih tekmah do zdaj dosegli vsega štiri gole? V kvalifikacijah. Če upoštevamo prijateljske tekme, je njihova statistika še bolj mizerna. V zadnjem letu so na desetih tekmah zadeli le šestkrat! Igrali so tudi proti Malti, Makedoniji, Litvi, Severni Irski …

Zakaj so tisti, na katere je računal tokrat, pred tekmo drug za drugim poudarjali, da so na Škotsko prišli po zmago, a je po petih minutah igre postalo jasno, da so od nje oddaljeni približno toliko, kot Leicester City trenutno loči od drugega naslova angleškega prvaka v nizu? Tistim, ki ne spremljate klubskega nogometa, ni treba preverjati lestvice. Ogromno.

Zakaj so v reprezentanci strokovnjaki za energijo, ko pa so slovenski reprezentanti med zadnjo tekmo kazali približno toliko energije, kot je je tistega hladnega novembrskega dne pred 53 leti v Teksasu pokazal John F. Kennedy, tik preden se je za vedno zleknil v svojo predsedniško limuzino?

Zakaj Slovencem kot po pravilu vedno spodrsne na najpomembnejših tekmah? Tako je bilo v Baslu, v Lvovu in zdaj še v Glasgowu.


Preberite še:


Zakaj igrajo nekateri, ki so v zadnjem letu več tekem kot v svojih klubih odigrali pod njegovim vodstvom, medtem ko na priložnost čakajo nogometaši, ki redno nastopajo v ligi prvakov?

Zakaj se pritožuje nad tem, da njegovim nogometašem manjka samozavesti, medtem ko tistega, ki na igrišču poka od predrznosti in po tej plati spominja na slovitega očeta, pušča doma?

Zakaj po štirih letih in pol, odkar se je vrnil, še vedno gradi, a ne ve in ne zna, kot je nespretno povedal kar sam?

"Nogomet je včasih nepošten. Tokrat je bil pošten," je po 88 minutah tekme v Glasgowu, ko je Chris Martin spravil žogo za hrbet Jana Oblaka, na spletu zelo domiselno čivknil eden izmed novinarskih kolegov.

Če bo nogomet pošten tudi letos jeseni in selektor, najprej sebi in potem tudi širši nogometni javnosti, ne bo odgovoril na ta in še nekatera vprašanja, potem Slovenija naslednjega velikega nogometnega tekmovanja zagotovo ne bo videla. Še tretjič zapored. Kaj takega se ji, odkar je na nogometnem zemljevidu, do zdaj še ni pripetilo.

Tretjič v nizu ji bo spodrsnilo pod vodstvom človeka, ki jo je na prelomu tisočletij prvi popeljal v nogometni raj. Najprej na evropsko, potem še na svetovno prvenstvo.

Toda to so bili časi, ko je Michael Jackson še veselo nastopal po svetu. In kdo ve, morda je kdaj kak njegov koncert v televizijskem prenosu ujel tudi Milan Kučan. Takratni predsednik Slovenije.

Ne spreglejte