NK Olimpija
Torek, 30. 5. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Zadnja pokalna lovorika Olimpije (2003)
Spomin na leto, v katerem so v Ljubljani občudovali legendarnega Hrvata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,43
"Bil je sijajen. Nosil je ekipo na svojih ramenih in Olimpijo popeljal do lovorike," se pred sredinim finalom pokala proti Domžalam v Kopru nekdanji nogometaš Olimpije Tonči Žlogar spominja legendarnega hrvaškega soigralca Roberta Prosinečkega in leta 2003, ko so Ljubljančani zadnjič osvojili pokalno lovoriko.
Olimpija je leta 2003 osvojila zadnjo lovoriko in doživela zadnji vrhunec pred usodnim letom 2004, ko jo je doletela klavrna usoda in je izdahnila.
Leto pred tem je v klub prišel znani podjetnik Jurij Schollmayer in pripeljal nekatera slovita imena slovenskega nogometa in tudi širše.
Prišli so Mladen Rudonja, Miran Pavlin in predvsem Robert Prosinečki. Morda celo najbolj znani nogometaš, ki je kadarkol igral v slovenski ligi. Nekdanji zvezdnik hrvaškega in tudi evropskega nogometa, nekdanji član velikanov Barcelone in Real Madrida.
Pred finalom pokala (Domžale - Olimpija, sreda ob 20.30):
Z njim v moštvu je Olimpija naskakovala naslov državnega prvaka, a je razočarala. Pristala je na tretjem mestu in za prvakom Mariborom zaostala za osem točk. Sezono je, podobno kot ji lahko uspe tudi letos, rešila z zmago v pokalnem tekmovanju.
V finalu se je pomerila s Celjem, ki je imelo zelo dobro ekipo in jo je v prvenstvu prehitelo za točko. Takrat sijajni Robert Koren, poznejši dolgoletni slovenski reprezentant in kapetan, mladi Domen Beršnjak, Sebastjan Gobec in Dragan Čadikovski, izkušenejši Simon Sešlar in še nekateri so bili pod vodstvom Marijana Pušnika hit.
Pot Olimpije do slovenskega pokala v sezoni 2002/03:
-1. krog:
Bela Krajina : Olimpija 1:5
-Osmina finala:
Šmartno : Olimpija 1:2
-Četrtfinale:
Maribor : Olimpija 0:0
Olimpija : Maribor 4:3
-Polfinale:
Olimpija : Korotan Prevalje 3:0*
Korotan Prevalje : Olimpija 0:3*
-Finale:
Olimpija : Celje 1:1
Celje : Olimpija 2:2
* - Korotan v polfinalu ni igral, saj je zaradi finančnih težav ugasnil.
Tonči Žlogar: Rešil nas je vratar Borut Mavrič
Tonči Žlogar je v finalu dosegel gol.
Finale, takrat sta bili v njem še dve tekmi, je bil zelo napet. Za Bežigradom je bilo 1:1, potem ko je Olimpija večji del tekme igrala z igralcem manj. Izključen je bil hrvaški branilec Fausto Budičin.
V Celju je bilo drugače, odločilni zadetek je s pravcato mojstrovino dosegel prav Prosinečki, in Olimpija je zaradi zadetka več v gosteh osvojila četrto pokalno lovoriko v zgodovini kluba.
"Na prvi tekmi smo se dobro upirali z igralcem manj in iztržili remi, ki za nas sicer ni bil najbolj ugoden. V Celju smo v nabito polni Skalni kleti, tako polne je še nisem videl, osvojili lovoriko. Celjani so bili tisto pomlad v velikem naletu, imeli so res dobro ekipo in igrali zelo dober nogomet. V prvem polčasu so povedli in bi lahko dosegli še kak gol, a nas je reševal vratar Borut Mavrič. V drugem smo zaigrali veliko bolje, pripravili preobrat, Prosinečki je dosegel res lep gol in nas, kot se je izkazalo pozneje, popeljal do lovorike. Andrej Kvas je potem sicer zadel za 2:2 in imel tik pred koncem tekme še sijajno priložnost, a k sreči ni zadel. Naslov smo osvojili mi," se 21. maja 2003 podrobno spominja Tonči Žlogar, ki je bil eden izmed glavnih junakov finala. Zadel je za začetek preobrata Olimpije v drugem polčasu.
Olimpija : Celje 1:1 (0:1)
Štadion za Bežigradom, gledalcev 5.000, sodniki: Čeferin (Kranj), Zirnstein (Koper), Antolin (Lesce).
Strelca: 0:1 Kvas 40./11m, 1:1 Puc 89.
Vega Olimpija: Mavrič, Kokol (od 74. Ilič), Handanagić, Lazić, Budičin, Barun, Žlogar, Kosić (od 46. Grabić), Prosinečki, Jusufbegović, Kmetec (od 63. Puc).
CMC Publikum: Fornezzi, Brumen, Gobec, Budimir (od 76. Križnik), Šnofl, Sešlar, Brulc, Maletič (od 60. Plastovski), Kvas (od 67. Robnik), Koren, Čadikovski.
Rumeni kartoni: Gobec, Brulc, Brumen; Budičin, Jusufbegovič, Puc 87.
Rdeč karton: Budičin 38. (Olimpija).
Celje : Olimpija 2:2 (1:0)
Štadion Skalna klet v Celju, gledalcev 2.000, sodniki: Krajnc (Ptuj), Novarlič (Maribor), Borošak (Sp. Duplek).
Strelci: 1:0 Koren 15., 1:1 Žlogar 59., 1:2 Prosinečki 65., 2:2 Kvas 72.
CMC Publikum: Fornezzi, Križnik, Helbl, Brumen, Šnofl, Sešlar, Lungu, Maletič, Čadikovski (od 66. Kvas), Koren, Brulc (od 84. Plastovski).
Vega Olimpija: Mavrič, Kokol, Handanagić (od 53. Ilić), Lazić (od 81. Budičin), Mirtič, Rudonja, Žlogar, Grabić (od 46. Puc), Prosinečki, Jusufbegović, Kmetec.
Rumeni kartoni: Helbl, Brumen, Čadikovski, Brulc; Mirtić, Prosinečki, Kmetec, Puc, Budičin.
Branka Oblaka so tik pred finalom odslovili
Branko Oblak je ostal brez lovorike.
Olimpijo je do naslova popeljal Suad Beširević, ki je na njeno klop prišel tik pred finalom pokala. Nasledil je Branka Oblaka, ki se je moral po seriji slabših rezultatov posloviti tik pred pokalnima tekmama s Celjani.
"Pod Oblakom smo imeli fantastično jesen, a potem smo zelo padli in začeli nizati slabše rezultate. Prišel je Beširević, prinesel svojo filozofijo, nas psihološko razbremenil in popeljal do pokalne lovorike. Na sodelovanje z njim imam dober spomin," pravi Žlogar, ki je dres Olimpije nosil med letoma 2001 in 2004. Torej tudi vso sezono, ki jo je v Ljubljani preživel Prosinečki.
Roberta Prosinečkega so občudovali
"Bil je res vrhunski nogometaš. Čeprav ni bil optimalno telesno pripravljen in je bil v zatonu svoje nogometne poti, je bil naš najboljši igralec. Bil je pravi vodja ekipe, mi smo mu sledili. Občudovali smo ga, od njega smo se res lahko naučili marsičesa. To je bil nogometaš, ki je igral na najvišji ravni evropskega nogometa. Da ima nekaj več, je bilo vidno na vsakem koraku," je o bronastem Hrvatu s svetovnega prvenstva 1998 povedal Žlogar, tudi sam dolgoletni reprezentant. Za Slovenijo je odigral 37 tekem in dosegel en gol.
Danes 48-letnega Hrvata Ljubljančani pomnijo še danes. Na fotografiji ob obisku Stožic leta 2012.
"Prosinečki zagotovo spada med najboljše tri nogometaše, s katerimi sem kadarkoli igral," je povedal Žlogar, ki je po odhodu iz Slovenije kar sedem let igral na Cipru, kjer si je v tamkajšnjem nogometu, ta je v zadnjem desetletju v močnem vzponu, ustvaril spoštovanja vredno ime.
"Čeprav je igral za Real in Barcelono, se ni obnašal nič zvezdniško. Bil je motiviran. Želel si je, da bi z Olimpijo kaj osvojil. Bil je rojeni zmagovalec, ki je to svojo miselnost želel prenesti tudi na nas. Po naslovu v pokalu je bil vesel. Na koncu štejejo samo zmagovalci," je zdajšnjega selektorja Azerbajdžana še pohvalil Žlogar, tudi sam nogometni trener. Trenutno sedi na klopi drugoligaša iz Brd, ki ga je v drugoligaški konkurenci popeljal do najboljše uvrstitve v zgodovini kluba, šestega mesta.
