Torek, 15. 11. 2016, 21.15
6 let, 7 mesecev
Slovenska reprezentanca v letu 2016
Leto, ki obeta marsikaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
3
Olimpijsko športno leto 2016 je slovenski nogometni reprezentanci prineslo ugodno izhodišče pred nadaljnjimi izzivi. V kvalifikacijski skupini za SP 2018 bo prezimila na drugem mestu, selektor Srečko Katanec pa vztrajno širi konkurenco in preizkuša nove kandidate.
Najboljši nogometaši, kar jih po mnenju Srečka Katanca premore Slovenija, so v tem letu odigrali devet srečanj. Štiri so štela za kvalifikacijske točke, pet je bilo prijateljskega značaja. Slovenski nogometaši bodo leto končali s pozitivnim učinkom.
Šest strelcev, le eden napadalec
Doživeli so le dva poraza in se izkazali z jekleno obrambo. Prejeli so le pet golov (brez stresnega srečanja v Litvi – 2:2 - bi bil statistični izkupiček zadnje vrste še boljši), v napadu pa jih je večkrat na cedilu pustila neučinkovitost, a so vseeno zbrali šest golov in leto 2016 končali v pozitivnih številkah.
Za šest golov je poskrbelo šest različnih strelcev, le eden pa je po osnovni izobrazbi napadalec. To je Roman Bezjak, ki je marca v Kopru poskrbel za zmago nad Makedonijo. Zadnjo reprezentančno akcijo je izpustil zaradi zloma prsta na nogi.
Mreža kar petkrat nedotaknjena
Jan Oblak se bo v soboto pomeril proti evropskemu prvaku Realu.
Zanimivo je, da z izjemo srečanja v Vilni, ki je v začetku septembra potekalo na umetni travnati podlagi in slovenskim nogometašem vsaj v prvem polčasu povzročalo ogromne težave, ni bilo tekme, na kateri bi Slovenija ali njen tekmec dosegla več kot zadetek.
To se je zgodilo le v Litvi (2:2). Slovenski vratarji so na več kot polovici tekem, na kar petih od devetih, ohranili mrežo nedotaknjeno. Jan Oblak je na takšno povprečje že navajen, saj blesti med vratnicama madridskega Atletica, s katerim se pripravlja sobotni madridski derbi z Realom.
Dvakrat izgubili, a niso bili nadigrani
Milivoje Novaković se letos ni v reprezentančnem dresu ni vpisal med strelce. V Belfastu je zapravil najstrožjo kazen.
Slovenija na kvalifikacijskih srečanjih, ki nosijo velik vložek, še ni priznala poraza. To je podatek, ki ohranja upe o novem podvigu Katančeve čete, preboju na svetovno prvenstvo, ki ga bo leta 2018 gostila Rusija.
Na prijateljskih tekmah je bilo drugače. Tam so Slovenijo, ki je dvoboje praviloma koristila za uveljavljanje novih kandidatov, na nepravi nogi ujeli Severni Irci (Milivoje Novaković je v Belfastu zapravil strel z bele točke) in Turki. Slovenija je obakrat izgubila s tesnih 0:1, a nudila dober odpor, tako da ni bila v letu 2016 niti enkrat nadigrana do te mere, da bi bil njen tekmec boljši za razred ali dva.
Slovenija je na letošnjih tekmah držala žogo dlje časa v svojih nogah, tako da je bila njena posest žoge višja od 50 odstotkov. Proti vratom tekmecev je sprožila dobrih 16 udarcev na tekmo, slaba polovica je romala neposredno v okvir vrat. Tekmeci so bili manj nevarni. Slovenska obramba jih je tako namučila, da so proti njenim vratom v povprečju usmerili le deset strelov.
Katanec najbolj zaupal Krhinu
Pri Granadi ne igra veliko, v reprezentanci pa je druga pesem.
Selektor Katanec je po končanem kvalifikacijskem ciklusu za EP 2016, v katerem je Sloveniji spodrsnilo na zadnji stopnički, napovedal, da ga čaka zahteven proces osvežitve in pomladitve reprezentance.
Projekta se je lotil zagnano, saj je zgolj v tem letu prvič vpoklical kar 16 igralcev. Za devet srečanj je kandidiralo kar 39 nogometašev. Le trije so ostali brez nastopa. To so bili le vratarji slovenskih klubov, ki so bili v izbrani vrsti deležni statusa tretjega vratarja.
Na letošnjih srečanjih je največ reprezentančnih minut zbral Rene Krhin. Na kvalifikacijskih tekmah, prišteli smo tudi minute sodnikovih podaljškov, sta bila od njega dejavnejša le vratar Oblak in obrambni steber Miral Samardžić. Na štirih kvalifikacijskih tekmah, na katerih je Slovenija osvojila osem točk, je priložnost dočakalo 21 igralcev.
Slovenija s Kamplom ne zmaguje
Kevin Kampl je zaradi utrujenosti in poškodb zamudil jesenski reprezentančni del.
Če je Kevin Kampl v prejšnjih letih v državnem dresu na igrišču preživel veliko časa, je bilo letos drugače. Poškodbe, bolezni in odpovedi, ki so dvignile ogromno prahu, so poskrbeli, da je nogometaš Bayerja v tem letu za domovino zbral le tri nastope.
Enega v kvalifikacijah, ravno na tekmi v Litvi, na kateri si je Slovenija prek kapetana Boštjana Cesarja reševala kožo v zadnjih sekundah srečanja in nato osvojila točko (2:2), dva pa na spomladanskih prijateljskih tekmah.
Statistika je pokazala, da Slovenija s Kamplom v postavi ni zmagala niti ene tekme. Brez njega je bila uspešnejša. Na šestih srečanjih je zmagala kar trikrat (premagala je Makedonijo, Slovaško in Malto), dvakrat remizirala, izgubila pa le enkrat.
Na prijateljskih dvobojih, štiri je Slovenija odigrala v prvi polovici leta, zadnjo, peto, pa v ponedeljek na Poljskem, je bilo nekoliko drugače. Tako Oblaka kot Samardžića ni med desetimi igralci z največjim številom minut. Prednjačijo izkušeni Bojan Jokić, ki igra le v reprezentanci, v klubu (Villarreal v Španiji) pa ne.
V zadnjih tednih je podobno tudi s Krhinom. Na prijateljskih srečanjih je veliko priložnosti doživel tudi Jasmin Kurtić. Vsega skupaj je zaigralo kar 35 nogometašev. Nekateri bodo konec marca 2017, ko čaka Slovenijo zahtevno gostovanje na Škotskem, zadržali reprezentančni status, drugi pa čakali na novo priložnost.
3