Nove norveške obtožbe na račun Čeferina, NZS začudena

Evropska nogometna zveza (Uefa) je zaživela pod novim vodstvom Aleksandra Čeferina. Na vodilnem mestu je komaj en teden, a je že zavihal rokave in se lotil dela. V začetku tedna se je mudil na sedežu Uefe v Nyonu, danes je bil prisoten v Londonu, kjer je svečano predstavil logotip EP 2020, v prihodnjih dneh pa bo obiskal še Rim.

Dela je na pretek, odvetnik iz Grosupljega pa je odločen, da se ga bo lotil s pozitivno vnemo. Kmalu se bo tudi odločil o tem, koga izmed Slovencev, s katerimi je sodeloval na Nogometni zvezi Slovenije (NZS), bo povabil v Nyon in z njim združil moči v obširnem projektu zveze, odgovorne za razvoj evropskega nogometa.

Čeferin in Infantino zavrnila očitke

Predsednik Fife Gianni Infantino je očitke revije Josimar o lobiranju za Aleksandra Čeferina v predvolilnem času za novega predsednika Uefe označil za neresnične. Foto: Sportida Idilo po prevzemu vplivnega položaja, o katerem sanja marsikateri nogometni funkcionar v Evropi, so pred in med zmagoslavjem v Atenah (z)motili le zapisi norveške revije Josimar.

Ekipa raziskovalnih skandinavskih novinarjev (Havard Melnaes, Jan Jensen, Pal Odegard in Andreas Selliaas) je opozorila nase že v času predvolilnega boja za novega predsednika Uefe, ko se je razpisala o tem, da naj bi Čeferinu pri lobiranju za visok položaj prek nekdanjega generalnega sekretarja Norveške nogometne zveze Kjetima Siema posredno pomagal tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino.

Predsednika največjih nogometnih organizacij na svetu sta obtožbe ostro zanikala in jih označila za senzacionalizem, ki nima stika z realnostjo.

Norvežani so skušali očrniti medijsko podobo Čeferina, ki se je v boj za predsedniško funkcijo spravil z brezmadežno preteklostjo, kar se tiče udejstvovanj v evropskem nogometu. To je večkrat poudarjal, s tem pa tudi opozarjal na vrline, s katerimi se starejši funkcionarji, ki že dalj časa sodelujejo pri vodilnih nogometnih zvezah, ne morejo pohvaliti.

Novinarji pri Josimarju so se tudi vprašali, ali je 48-letni Grosupeljčan resnično zadostil osnovnim pogojem, brez katerih ni mogoče vložiti kandidature za predsednika NZS. Leta 2011 je bil z veliko večino glasov izvoljen za prvega moža slovenske krovne zveze, pred tem pa je svoje poslanstvo v nogometnem okolju nakazal s članstvom v izvršnem odboru FC Ljubljana Lawyers, KMN Svea Lesna Litija in NK Olimpija Ljubljana.

Prišli so do spoznanja, da v omenjenih sredinah ni predstavljal tistega, kar sicer sporoča njegov nogometni življenjepis. Opomnili so, da bi lahko bila posamezna obdobja pri omenjenih društvih veliko krajša od navedenih.

Nova norveška kost za glodanje

Brdo pri Kranju se lahko pohvali z veliko pridobitvijo, Nacionalnim nogometnim centrom (NNC). Foto: Sportida Teden dni po volitvah v Atenah, na katerih je slovenski nogomet doživel enega največjih podvigov v obdobju državne samostojnosti, je revija Josimar vrgla v javnost novo kost za glodanje. Čeferinovo delo je bilo v obdobju med letoma 2011 in 2016 z izjemo manj odmevnih rezultatov članske A-reprezentance v Sloveniji označeno kot uspešno, po navedbah Norvežanov pa naj bi si predsednik dovolil dejanje, ki je skregano s pravili Uefe.

Če bi se izkazal za resnično, bi moral odgovornost prevzeti predsednik NZS (8. oktobra 2016 bo podal odstopno izjavo), razkrito dejanje pa ga nogometni Evropi ne bi predstavilo v prijetni podobi.

Norvežani so pod drobnogled vzeli finančno poslovanje NZS in se obregnili ob lanskoletno plačilo kupnine 17,3 odstotkov delnic v Športni loteriji. NZS je zaradi njega postala peti največji deležnik (večji so Smučarska zveza Slovenije, Poštna banka Slovenije, OKS in Loterija Slovenije), v njeno blagajno pa se prelivajo visoke letne dividende. Naložbo  NZS dojema kot uspešno in upravičeno, saj je lani prejela 268 tisoč evrov dividend.

Da Uefa nogometnim zvezam odobri posojila, povezana s strateškimi oziroma organizacijskimi cilji organizacij, ni nenavaden pojav. Zanj se odloča zelo pogosto. Foto: Matej Povše

Nogometna zveza je za nakup plačala 3,6 milijona evrov, pri Josimarju pa trdijo, da so pri kupčiji na mizo položili znesek, pridobljen prek posojila, odobrenega s strani Uefe. Znašal je štiri milijone evrov, a bi moral biti po njihovem poročanju porabljen v striktno nogometne, ne pa poslovne namene.

NZS je pravočasno obvestila Uefo o namenu porabe

NZS je v letu 2015 pridobila namensko posojilo od Uefe za nakup delnic 17,3 odstotnega deleža Športne loterije. Foto: Vid Ponikvar Evropska nogometna zveza že nekaj let prakticira pomoč članicam, ki si ne morejo privoščiti večjih finančnih prilivov, v obliki posojil z ugodnimi obrestnimi merami.

Lani si je NZS resnično sposodila namensko posojilo v vrednosti štirih milijonov evrov, ki pa jih je po navedbah norveških novinarjev potrebovala za dokončanje projekta NNC Brdo. Jih je resnično preusmerila v poslovno kupčijo in s pomočjo njih postala delna lastnica Športne loterije?

"NZS je o namenu porabe sredstev obvestila Uefo že v začetku, tudi sicer pa ni nenavadno, da Uefa nogometnim zvezam odobri posojila, povezana s strateškimi oziroma organizacijskimi cilji organizacij," smo prejeli pojasnilo z NZS, ki je s tem zanikala poskus kakršnekoli goljufije. Uefi je pravočasno pojasnila, v kakšen namen bi uporabila sredstva, evropska krovna zveza pa je prižgala zeleno luč in ji pod ugodnimi pogoji (letna obrestna mera znaša štiri odstotke) posodila štiri milijone evrov.

NZS jih bo vračala pet let.  Prvi obrok v vrednosti 800 tisoč evrov je vrnila že junija (2016). V bilanci stanja, ki je bila posredovana Ajpesu, je bil izkazan v postavki kratkoročnih finančnih obveznosti.

Strateška finančna naložba

Predsednik krovne slovenske zveze Aleksander Čeferin bo izvršnemu odboru NZS podal odstopno izjavo 8. oktobra. Foto: Vid Ponikvar Pravila Uefe s tem niso bila kršena, saj je nogomet kot panoga zastopan v dejavnosti Športne loterije. NZS doživlja nakup kot strateško finančno naložbo v korist njenih deležnikov (medobčinske zveze, trenerska in sodniška organizacija), kar ni v nasprotju s pravili Uefe. Če bi bilo dokazano drugače, bi morala NZS po poročanju Josimarja znesek nemudoma vrniti. 

Kaj si je o tem prvotno mislila NZS? Norveškim novinarjem je poslala odgovor, v katerem se jim je hudomušno zahvalila za nepričakovano veliko zanimanje za delovanje slovenske nogometne zveze, nato pa jim pojasnila, da se kot majhna organizacija raje osredotoča na pereče dnevne teme, kot pa da bi odgovarjala izmišljotinam, zanimivim zlasti medijem, ki lovijo senzacionalne novice, s katerimi se lahko kujejo teorije zarote.

Odgovor NZS, da Uefa v porabi posojila ni videla nič spornega, hkrati pa ga je tolmačila kot strateško finančno naložbo, povezano z nogometom, izpodbija glavno tezo norveškega članka, češ da denar ni bil porabljen v dovoljene namene. Namen ni bil povezan z dokončanjem projekta NNC Brdo, ampak s tem, da se opravi strateška finančna naložba, ki je po mnenju NZS stabilna.

Za dokončanje gradnje NNC Brdo in druge infrastrukturne projekte v naslednjih letih je NZS lani najela posojilo pri Sberbank banki v višini treh milijonov evrov.