Torek, 16. 8. 2016, 9.00
7 let, 1 mesec
Zlatan Ibrahimović je v beležki obkljukal še Anglijo
Neverjetni podvigi novega junaka Manchester Uniteda
Eden največjih zvezdnikov evropskega nogometa zadnjih 15 let, Zlatan Ibrahimović, je sijajno začel angleško zgodbo, v katero je v dresu Manchester Uniteda vskočil letos poleti in že takoj poskrbel za dosežek, ki se zdi neverjeten.
Ko je v 64. minuti tekme prvega prvenstvenega kroga na štadionu Vitality, ki je najmanjši med vsemi, ki so kdajkoli gostili tekme angleške nogometne lige, sprejel žogo nekje 30 metrov od vrat Bournemoutha, naredil nekaj korakov, z desnico udaril po žogi in jo spravil za hrbet nemočnega poljskega vratarja Arturja Boruca, njegov Manchester United je ob koncu zmagal s 3:1, je Zlatan Ibrahimović poskrbel, da je spet zadel v ligaškem tekmovanju, v katerem je debitiral.
Še šesto klubsko tekmovanje, v katerem je debitiral z golom
Očitno bo blestel tudi na Otoku. Po zadetkih ob debiju v dveh evropskih pokalih, v ligi prvakov in pokalu UEFA (zdajšnja liga Europa), prvi italijanski, španski in francoski ligi, je visokorasli Šved, ki v višino meri kar 195 centimetrov, mrežo ob prvem nastopu zatresel tudi v verjetno najmočnejšem klubskem državnem nogometnem tekmovanju, angleški premier ligi, ki bo v tej sezoni razburljivejša, kot je kadarkoli bila.
Ne samo zaradi zvenečih trenerskih imen (Španec Josep Guardiola je sedel na klop Manchester Cityja, Portugalec Jose Mourinho se je znašel v Manchester Unitedu, Italijan Antonio Conte je prišel v Chelsea …) in najdražjega nogometaša vseh časov Paula Pogbaja, za katerega je prav Manchester United odštel kar 105 milijonov evrov, ki so se znašli v njej. Tudi zaradi Ibrahimovića, ki je že na začetku otoške zgodbe, pred tem je zadel tudi ob debiju na uradnih tekmah in velikanu iz Manchestra prinesel angleški superpokal, ko je zadel za zmago nad Leicester Cityjem z 2:1, dokazal, da je starost v njegovem primeru le številka. Šteje namreč 34 let, oktobra jih bo dopolnil že 35.
Pravi, da bo samo še boljši
A kljub temu bo – vsaj, če gre soditi po začetku – tudi v Angliji delal to, kar smo bili od njega vajeni že prej. Tresel mreže, skrbel za spektakularne poteze in vnašal nemir v nasprotnikove obrambe. Podobno je bilo prav povsod, kjer je bil.
"Še vedno se privajam. Zame je vse novo. Od soigralcev do štadionov, ljudi v klubu in preostalih. V prihodnosti bom še boljši, a sem z začetkom zadovoljen," je povedal nogometaš, ki se je po nastopu na letošnjem evropskem prvenstvu v Franciji poslovil od igranja v reprezentančnem dresu, v pokoj je odšel kot najboljši strelec v zgodovini Švedske, in s tem zagotovo še bolj prestrašil branilce in vratarje, ki bodo z njim imeli opravka na angleških tleh.
Za Ajax je mreže tresel že kot najstnik.
Začelo se je v Amsterdamu
Njegov pohod po evropskih nogometnih zelenicah se je začel v Ajaxu. V Amsterdam je leta 2001 iz rodnega Malmöja prišel za 7,8 milijona evrov. Prav nizozemska liga je edina, v kateri se ob debiju ni uspel vpisati med strelce. Tudi in predvsem zato, ker je ob debiju igral le sedem minut. Že na drugi tekmi v njej, ko je igral pol ure, je pri zmagi na derbiju proti Feyenoordu z 2:1 zadel. Gol je dosegel tudi ob tretjem nastopu v elitnem nizozemskem nogometnem tekmovanju.
V Ajaxu je dočakal tudi debi v evropskih pokalih. V pokalu Uefa je leta 2001, takrat je bil star vsega 18 let, pri zmagi nad ciprskim Apoelom iz Limassola z 2:0 zadel že ob debiju. Leto pozneje je v dresu slovitega amsterdamskega kluba debitiral še v ligi prvakov in, seveda, zadel. Pri zmagi nad Lyonom z 2:1 kar dvakrat.
Na Apeninskem polotoku je pustil globok pečat
Veselje v dresu Juventusa Potem je leta 2004 za takrat astronomskih 16 milijonov evrov odšel v Italijo. K sebi ga je zvabil Juventus. V Torinu je v italijanskem prvenstvu debitiral z golom pri zmagi nad Brescio s 3:0. Na Apeninskem polotoku, vmes je igral še za milanski Inter, je zdržal pet let in leta 2009 za astronomskih 69,5 milijona evrov prestopil v Barcelono.
Ob Lionelu Messiju v napadu se je v Kataloniji znašel odlično. Tudi ob prvem nastopu v španskem prvenstvu je zadel, pri zmagi nad Sporting Gijonom s 3:0 se je med strelce vpisal enkrat. Zgodba na Camp Nou se je zanj začela sijajno, zadel je tudi na naslednjih petih tekmah, ki jih je odigral. Potem se je sprl s trenerjem Guardiolo in moral po koncu sezone zapustiti Iberski polotok.
Barcelona je zanj odštela ogromno denarja, a jo je zapustil po sporu s trenerjem Josepom Guardiolo.
V Barceloni je začel sijajno, a ostal le eno sezono
Vrnil se je v Italijo, bil dve leti član Milana in se leta 2012 preselil v PSG. Kako drugače, tudi v prvi francoski ligi je zgodbo začel pisati uspešno. Zadel je dvakrat pri remiju proti Lorientu z 2:2. Po štirih letih v Parizu, v katerih je postal najboljši strelec v zgodovini kluba in ga zapustil kot legenda, se je letos poleti odločil, da se preizkusi še v Angliji in tudi tam začel tako, kot je povsod.
V Parizu je v štirih letih osvojih številne lovorike in postal najboljši strelec v zgodovini kluba.
V Pariz je postal legenda, bo podobno tudi v Manchestru in še kje?
Le še v Nemčiji ni igral in zdi se, da tudi nikoli ne bo. Čeprav je res, da je z Ibrahimovićem mogoče prav vse. Tudi to, da se, ko se bo še bolj približal 40. rojstnemu dnevu, preseli še v Bayern München ali h kateremu izmed tamkajšnjih nogometnih velikanov, zabije nekaj deset golov, seveda bi se med strelce vpisal tudi ob debiju, v roke vzame v mikrofon, navrže nekaj besed samohvale, ki so pri njem samoumevne, in se poslovi.
Po 18 golih v Malmöju, 48 v Amsterdamu, 26 v Torinu, 66 pri Interju, 22 v Barceloni, 56 v Milanu, kar 156 v Parizu in kdo ve koliko zadetkih, ki jih bo dosegel v Manchestru, dveh naslovih nizozemskega, enega španskega, kar petih italijanskega in štirih francoskega državnega prvaka bi bil to scenarij, ki bi bil svojeglavemu zvezdniku pisan na kožo.