Leo Messi in njegova argentinska agonija

• Messi je sporočil, da ima dovolj
• Je to sploh mogoče? Leo Messi po drami spet potegnil krajšo.

Star je šele 29 let, v očeh mnogih je najboljši nogometaš vseh časov, če bi z reprezentanco osvojil kakšno pomembnejšo lovoriko, bi tak status najverjetneje užival kar pri vseh. Po nastopih na treh svetovnih prvenstvih, 113 tekmah v reprezentančnem dresu in rekordnih 55 zadetkih se je Lionel Messi, čeprav seveda mnogi upajo, da si bo, ko se bodo glave ohladile, premislil, odločil, da ima dovolj.

Dovolj ima razočaranj, ki jih je bilo v argentinskem dresu res veliko. Z mlado reprezentanco je sicer postal svetovni prvak, osvojil je tudi olimpijski naslov, a to preprosto niso lovorike, ki bi petkratnega najboljšega nogometaša na svetu zadovoljile. Na najpomembnejših tekmovanjih, svetovnih prvenstvih in v južnoameriškem pokalu je vselej doživel bridko razočaranje. V velikih finalih je bil celo štirikrat kar na zadnji stopnički.

Kaj vse je najboljši strelec v zgodovini Barcelone doživel v dresu njemu ljube Argentine?  Pred vami je deset slik, ki kažejo najpomembnejše dogodke na poti, ki malemu nogometnemu geniju iz Rosaria ni prinesla nič dobrega.

Ob debiju v reprezentančnem dresu je bil izključen že po sedmih minutah igre.

15. avgust 2005: Debi kot iz najhujših nočnih mor

Morda je že prva Messijeva tekma nakazala, v katero smer bo šla njegova reprezentančna pot. V članski izbrani vrsti je pod vodstvom Joseja Pekermana debitiral pri porazu z 0:1 na prijateljski tekmi leta 2005 proti Madžarski v Budimpešti, ko je bil star 18 let, na igrišče pa je  prišel v 63. minuti. Že po sedmih minutah igre je moral z igrišča, saj je po udarcu nasprotnikovega nogometaša prejel rdeč karton.

1. marec 2006: Dan, ko je začel pohod na rekord

Na prvi gol je čakal šest tekem. Leta 2006, ko si je že utrl pot v člansko ekipo Barcelone, ki je tisto sezono postala evropski prvak, je utrdil svoj status v dresu Argentine in redno nastopal v reprezentančnem dresu.

Prvič je v njem zadel v šestem nastopu v izbrani vrsti, na prijateljski tekmi proti Hrvaški na štadionu St. Jakob Park v Baslu pri porazu z 2:3.

Zadel je že po šestih minutah igre, ko je začinil izjemen začetek tekme, na kateri so gledalci že v uvodnih minutah videli kar tri zadetke, in Argentino popeljal v vodstvo s 3:2.

Že pred tem je podal za gol Carlosa Teveza, nato pa ukradel žogo branilcem Hrvaške, stekel proti sredini in z roba kazenskega prostora neubranljivo zatresel mrežo hrvaškega vratarja Stipeta Pletikose.

Na igrišču je prebil 90 minut.

V Nemčiji je postal najmlajši Argentinec z nastopom na svetovnih prvenstvih in takoj zadel.

16. junij 2006: Takoj je zablestel na svetovnem prvenstvu

Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je na tekmi drugega kroga skupinskega dela tekmovanja zadel pri zmagi nad Srbijo in Črno goro s 6:0, potem ko je na igrišče prišel v 74. minuti in v 88. minuti postavil končni izid. Postal je najmlajši Argentinec, ki je nastopil na svetovnih prvenstvih, in šesti najmlajši strelec v zgodovini tekmovanj. Bil je star 18 let, 11 mesecev in 24 dni.

Veliko razočaranje po prvem izgubljenem velikem finalu. Takrat si zagotovo ni mislil, da je to šele začetek ...

16. junij 2007: Prvi veliki šok v argentinskem dresu

Pred devetimi leti je imel v Venezueli prvo veliko priložnost za odmeven rezultat. Z Argentino, medtem je že postal eden izmed njenih ključnih mož, je na južnoameriškem pokalu v Venezueli igral v finalu proti Braziliji. Na poti do velikega finala je zadel v četrtfinalu in tudi v polfinalu, a na odločilni tekmi doživel veliko razočaranje. Izgubil je z 0:3, igral je vso tekmo.

Olimpijski naslov iz Pekinga je edini, ki ga je osvojil s člansko reprezentanco.

23. avgust 2008: V Pekingu do olimpijskega naslova

Na olimpijskih igrah na Kitajskem je pred osmimi leti z Argentino osvojil zlato medaljo, potem ko je v finalu s soigralci premagal Nigerijo z 1:0. Odločilni gol je zabil Angel Di Maria. Na olimpijskem turnirju je zadel dvakrat, v finalu je igral od prve do zadnje minute.

Na svetovnem prvenstvu 2010 je pod vodstvom legendarnega Diega Maradone povsem razočaral.

3. julij 2010: Prvo veliko razočaranje na svetovnih prvenstvih

Z Argentino je pod vodstvom Diega Maradone na svetovno prvenstvo prišel s statusom najboljšega nogometaša na svetu in tistega, ki bo Argentini prinesel naslov svetovnega prvaka, a je doživel veliko razočaranje. S soigralci je izpadel v četrtfinalu po bolečem porazu proti Nemčiji z 0:4. Tekmovanje je zapustil brez doseženega zadetka.

Leta 2011 je dobil kapetanski trak in ključe reprezentance.

12. oktober 2011: Dan, ko je postal kapetan

Po razočaranju v južnoameriškem pokalu leta 2011, v katerem je Argentina izpadla v četrtfinalu, je selektorski stolček zavzel Alejandro Sabella in kapetanski trak namenil takrat 24-letnemu Messiju. Zvezdniškemu napadalcu je dal v roke celotno ekipo in dobil veliko. Pred njegovim prihodom je v reprezentanci na 61 tekmah zabil 17 golov, v naslednjih treh letih jih je na 32 tekmah zabil 25. Prvič je bil kapetan pri porazu proti Venezueli na prijateljski tekmi v Kalkuti z 0:1.

Ob tretjem nastopu na svetovnih prvenstvih je Argentino popeljal do finala, a nato spet doživel razočaranje.

13. julij 2014: Tako blizu, a tako daleč od večne slave

Na svetovnem prvenstvu v Braziliji pred dvema letoma je Messi blestel in Argentino popeljal do velikega finala. Na poti do finala je dosegel štiri gole in bil na praktično vsaki tekmi izbran za najboljšega posameznika, v finalu proti Nemčiji pa je mrknil in skupaj s soigralci izgubil po podaljšku. Po tekmi je bil izbran za najboljšega posameznika turnirja, a je bila to bolj slaba tolažba.

Lani ga je doletel nov veliki šok. Z Argentino je izgubil v finalu južnoameriškega pokala.

4. julij 2015: Še en šok, tokrat je bil še bližje

V južnoameriškem pokalu v Čilu je z Argentino spet prišel do finala. Čeprav je na poti do tega zadel le enkrat, je navdušil predvsem v polfinalu, ko je prispeval tri podaje za visoko zmago nad Paragvajem. V finalu je verjel, da se bo končno povzpel na prestol, a doživel veliko razočaranje. Proti Čilu je izgubil po enajstmetrovkah. Bil je edini Argentinec, ki je zadel z bele točke.

V polfinalu letošnjega južnoameriškega pokala je postal najboljši strelec v zgodovini Argentine.

22. junij 2016: V pozabo je poslal legendarnega Batigola

Na letošnjem južnoameriškem pokalu je blestel in najbolj sijajno predstavo prikazal v polfinalu proti ZDA, ko je pri zmagi s 4:0 prispeval gol in dve podaji. Evrogol, ki ga je dosegel s prostega strela, je bil njegov 55. v reprezentančnem dresu in tisti, s katerim je presegel prejšnjega rekorderja, legendarnega Gabriela Omarja Batistuto.

V nedeljo je doživel novo veliko razočaranje. Četrti finale zapored, četrtič je izgubil. Tretjič v zadnjih treh letih.

26. junij 2016: Še en udarec je bil preveč

Že leto po razočaranju v Čilu je imel izjemno priložnost za popravni izpit. Pred finalom, spet je bil nasproti Čile, je bil dobro razpoložen, z brado, ki jo je pustil rasti zaradi vraževerja, je v slogu hokejskih zvezdnikov verjel, da je čas za prekinitev uroka. Zdelo se je, da mu bo uspelo. Bil je zelo dobro razpoložen, a potem nov, morda tudi usoden šok. Spet je izgubil, spet po enajstmetrovkah. Za nameček je bil on eden izmed dveh, ki je bil pri strelih z bele točke nenatančen. Po tekmi je šokiral in sporočil, da v reprezentanci ne bo več igral.