Poučna zgodba iz 1. SNL o tem, da ni vse v denarju

Zgodba o uspešni Gorici prinaša pozitivno sporočilo vsem, ki si zaradi pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti dražjih tujih okrepitev. Del nje je tudi primer 25-letnega napadalca Sandija Arčona. Nekoč nadarjeni mladinec vrtnic se je sorazmerno mlad odpravil v svet. V Izraelu pri Ashdodu ni zdržal dolgo. Vrnil se je v Slovenijo in se v obdobju največje "italijanizacije" Gorice podal v Koper. Na Bonifiki ni uresničil sanj. Ni igral tako, kot je verjel, da je sposoben. Čutil je, da lahko pokaže več. Ko je nastopila nova priložnost, se je z veseljem vrnil domov.

Gorica se je pod vodstvom novega predsednika Harija Arčona, s katerim ga vežejo tudi sorodstvene vezi, lotila drznega projekta in se odločila, da vrtnice ponovno postanejo domače središče severnoprimorskega nogometa. Gorica je poklicala na pomoč ogromno domačih igralcev, ki so se odzvati in jih ne moti, če dobijo nižjo plačo od tiste, ki bi jo lahko prejeli pri večini slovenskih tekmecev. Druži jih nekaj več, posebna energija, ki jo najlažje opišeta ljubezen do goriškega dresa in občutek zvestobe. Te pa se ne da plačati z denarjem.

"Še vedno mi največ pomeni zmaga nad Mariborom." Foto: Vid Ponikvar Na prvoligaški lestvici ste prvi. Marljivo zbirate točke in premagujete favorizirane tekmece (Maribor, Domžale). Po svoje je kar škoda, da je napočil čas za reprezentančni premor, saj se boste v naslednjem krogu v Stožicah pomerili z ranjeno Olimpijo, ki si je v soboto privoščila domač spodrsljaj s Koprom.

Delno imate prav. Bili smo ravno v naletu, a smo tudi mi utrujeni. Moramo se malce spočiti, zato nam bo premor prišel zelo prav. Po petkovi zmagi nad Domžalami smo imeli dva dneva prosta, danes (ponedeljek, op. p.) pa nadaljujemo priprave. Naslednja tekma bo res zanimiva, komaj čakam nanjo.

Kakšen skalp je v slovenskem nogometu zmaga nad Olimpijo?

Meni osebno v 1. SNL še vedno največ pomeni zmaga nad Mariborom. Sem še pod vtisom prejšnjih let, ko je Maribor naredil ogromno lepega v Evropi. Olimpija se je v prejšnji sezoni dobro borila do konca in postala prvak, a zmaga nad Mariborom vendarle pomeni nekaj več. Ne bom pa rekel, da ni lepo premagati tudi Olimpije. Ko smo jih lani premagali v Ljubljani, je bilo odlično. Upam, da bom ta občutek podoživel že kmalu.

Olimpija in Maribor zaostajata za vami na lestvici. Podobno velja tudi za Domžale, ki ste jih premagali v petek. So to glavni favoriti za naslov prvaka?

So, in to upravičeno. Za Olimpijo in Maribor vemo, da sta velika kluba, Domžale pa imajo v tej sezoni zelo dolgo klop. Res je, zapustil jih je Matic Črnic, a so takoj dobili zamenjavo. Veljka Batrovića se spominjam iz Zavrča. Je zelo dober igralec in primerna menjava. Ni pa igra ekipe nikoli odvisna le od enega posameznika, tako da v nadaljevanju sezone pričakujem še zelo močne Domžale.

"Glede na prikazano bi si tudi mi zaslužili več medijske pozornosti." Foto: Vid Ponikvar

Nekoč je jugoslovanski nogomet poznal veliko četverico (Crvena zvezda, Dinamo, Hajduk in Partizan). Če sklepamo po začetku te sezone, bi lahko v Sloveniji govorili o veliki četverici 1. SNL. To sestavljajo klubi, ki so v tej sezoni branili slovenske barve v Evropi, med njimi pa je tudi Gorica.

Lepo je slišati, da nas uvrščate v skupino omenjenih klubov. Če se primerjamo po finančnem kriteriju, preostali trojici (Olimpija, Maribor in Domžale) ne sežemo niti do kolen. To, kar kažemo in dokazujemo na igrišču, pa je nekaj povsem drugega. Ponosen sem, da se nas omenja.

V medijih sta daleč najbolj prisotna Olimpija in Maribor, kar je do določene mere pričakovano. Sta vendarle največja kluba v Sloveniji, a glede na prikazano bi si tudi mi zaslužili več medijske pozornosti. Zaradi tega nismo jezni, smo pa dodatno motivirani.

"Smo prava klapa, kar se pozna na igrišču." Foto: Vid Ponikvar Je Gorica v tem trenutku toliko boljša od drugih, ali sta Olimpija in Maribor toliko slabša, da ste se lahko zavihteli na vrh?

O Olimpiji in Mariboru ne nameravam veliko govoriti. Oba kluba imata v tem trenutku težave, mi pa smo ujeli dober trenutek in pravo formo. Na vrh nismo prišli po sreči. Prste ima vmes tudi naša kakovost.

Kaj je skrivnost uspeha vrtnic?

To, da smo se zbrali skoraj le domači fantje, je že pomemben dejavnik. V tej ekipi je še manj tujcev, kot jih je bilo v prejšnji sezoni. To igra veliko vlogo. Smo prava klapa, kar se pozna na igrišču. Če je v slačilnici vse v redu, je veliko lažje igrati. Smo pa tudi kakovostni nogometaši, tega ne smemo pozabiti.

Posebno pohvalo si zasluži uprava, ki se je izkazala. Zadeve pri Gorici žal niso rožnate. Če upoštevamo to in pogledamo na lestvico, je Gorica res fenomen. Vemo pa, da ne smemo pasti v evforijo. Tudi lani je bilo podobno. Bili smo v podobnem položaju, povsem na vrhu, nato pa malce padli. Nočemo, da bi se zgodovina ponovila.

"A nekaj smo se iz tega zagotovo naučili. Moramo ujeti kontinuiteto." Foto: Vid Ponikvar Kaj je šlo lani narobe, da ste po sanjskem začetku začeli izgubljati mesta?

Vsak igralec je po odličnih rezultatih - nanizali smo kar nekaj zmag - malce zrasel v glavi. Potem enkrat izgubiš in te poraz prizemlji, potem izgubiš še enkrat, takrat pa postaneš zmeden in padeš v negativen niz. A nekaj smo se iz tega zagotovo naučili. Moramo ujeti kontinuiteto.

Je bil padec povezan tudi z odhodom Blessinga Elekeja, ki je v prejšnji sezoni v jesenskem delu za Gorico dosegel kar 11 zadetkov, nato pa se preselil v Ljubljano?

Kot sem že prej povedal, eden igralec ne predstavlja moči celotne ekipe, zato se njegov odhod ne bi smel poznati. Je pa treba priznati, da je bil lani pri Gorici v odlični formi. Ogromno nam je pomenil. Vse žoge, ki jih je udaril proti golu, so šle v gol. Pozimi žal nismo izgubili le njega. Odšla sta še Goran Cvijanović in Matija Širok, Amel Džuzdanović pa se je poškodoval. Res nima sreče, saj je pred kratkim obnovil poškodbo, tako da letos ne bo igral. Želim mu čim hitrejšo vrnitev. To je največji razlog za naš padec.

Vrhunci tekme Gorica : Domžale

Zakaj Eleke pri Olimpiji ni ostal v strelski formi, s katero je spravljal na noge navijače Gorice?

To morda preseneča le koga, ki ne igra nogometa. Vemo, koliko dejavnikov vpliva na to. Prišel je k drugemu moštvu, v novo okolje in dobil nove soigralce. V nogometu se ti mora vse ujeti, če hočeš biti uspešen. O njegovi kakovosti ni treba izgubljati besed, je pa morda izgubil samozavest. Potrebuje zadetke. Ko jih bo začel dosegati v nizu, bo hitro v boljši formi.

Se bojite, da bi se to zgodilo ravno proti vam, saj se boste po reprezentančnem premoru v derbiju prvenstva pomerili prav z Olimpijo?

Ne bojim se, srčno pa upam, da se mu takrat še ne bo izšlo.

"Nikoli nisem bil privrženec ekip, ki prisegajo na ogromno število tujcev." Foto: Vid Ponikvar Torej pričakujete, da boste vodilni tudi po 8. krogu Prve lige Telekom Slovenije?

To bi bilo fantastično. Sploh za našo zgodbo, ki je vsem pokazala, da denar ni najpomembnejši v nogometu. Igra določeno vlogo, ne pa najpomembnejše. Nikoli nisem bil privrženec ekip, ki prisegajo na ogromno število tujcev, kot sta bila Zavrč in Krka. Na dolgi rok tako trpita liga in reprezentanca. Treba je računati na mlade. Klub se mora potruditi, da najboljši iz klubskega podmladka dobijo dovolj priložnosti. To je neke vrste obveznost vsakega kluba.

Vaš dolgoletni trener Miran Srebrnič je v tem mojster.

Vesel sem, da je naš trener. On je tu doma. Vso kariero je preživel pri Gorici. Denar mu ni bil najpomembnejši, upošteval je srce. Je zelo mirna oseba, kar se pozna tudi pri nas. Pod njegovim vodstvom nikoli ne čutimo pritiska. Nikoli ne izvaja pritiska na nas, ker nam je pojasnil, da tega pač ne zmore. To pa še zdaleč ne pomeni, da mu je vseeno. Je rojen zmagovalec. Že na treningu, ko je bil še igralec, je bil zelo živčen, če je izgubil. Pa ni šlo za točke. Je takšen, da je po porazih veliko bolj žalosten, kot je vesel po zmagah.

"Miran Srebrnič je miren, Andrej Komac tudi, a le do začetka tekme. Nato se malce spremeni." Foto: Vid Ponikvar

S pomočnikom Andrejem Komacem sta simpatičen par. Kot jin in jang. Kot dvojčka nasprotij. Miran je miren, Andrej tudi, a le do začetka tekme. Nato se malce spremeni. Evforija ga ponese, veliko se posveča sodnikom (smeh, op. p.). Vse v pozitivnem smislu, da pomaga ekipi.

S petimi zadetki - dva ste dosegli v petek proti Domžalam - ste najboljši strelec 1. SNL.

To je lep občutek. Pri mladincih in kadetih, skratka v mlajših selekcijah, sem bil pogosto prvi strelec. Pri članih pa ... Lestvico je krasno pogledati, a ostajam realen. Za zdaj sem zadovoljen, če bo ostalo le pri tem, pa nisem dosegel prav nič. Moram še naprej dosegati zadetke.

Gorici moram pomagati, da bo izpolnila cilj. Želimo ponovno nastopiti v Evropi. Vemo, da smo tega sposobni. Olimpija in Maribor verjetno ne bosta igrala tako slabo v nedogled. Moramo igrati tako, kot smo zdaj, potem bi Evropa lahko prišla. Upam, da bomo še mešali štrene bogatinom.

Veselje Gorana Cvijanovića po zadnji zmagi Gorice v Stožicah (november 2015). Foto: Urban Urbanc/Sportida Vas s predsednikom Harijem Arčonom, ki je prevzel klub po nekajletnem obdobju povezovanja z italijanskimi partnerji in se lotil finančnega reševanja kluba, povezuje še kaj več kot isti priimek?

Predsednik ne spada v mojo ožjo družino, sem pa z njim vendarle povezan. Je bratranec mojega očeta. Ob tej priložnosti bi se mu iskreno zahvalil za vse, kar je naredil za klub. Všeč mi je, ker že od lanske evforije, ko smo bili na prvem mestu, prejema ogromno menedžerskih klicev, a noče spreminjati politike kluba. Želi vztrajati pri domačih igralcih in z njimi dobro delati tudi v prihodnje.

Nogometni bazen v teh krajih je bil vedno poln kakovostnih igralcev. To je treba izkoristiti. Ne branimo se seveda niti kakšnega kakovostnega tujca. Prav nobeden ne škodi (smeh, op. p.), a to seveda stane. Mi si tega ne moremo privoščiti.

Tujcev nimate veliko. Če so že, prihajajo iz oddaljenih držav, zlasti afriških, eden celo iz ZDA. Nogometašev iz držav, zraslih na pogorišču nekdanje Jugoslavije, v nasprotju z večino slovenskih prvoligašev skorajda nimate (le enega - Rifeta Kapića iz BiH), v klubu tudi ni več toliko sosedov iz Italije, ki so pred nekaj leti tvorili glavnino kluba.

Dve leti je bilo tako, da so prevladovali Italijani. Res je, da so takrat osvojili pokal, a Italijani so na dolgi rok v klubu pustili velik črn madež. Mladinska šola je najbolj trpela. To se pozna pri rezultatih kadetov in mladincev. Ko sem bil mlajši, se Gorica v teh starostnih kategorijah ni nikoli borila za obstanek, ampak smo bili vedno pri vrhu. Ni kaj, Italijani so naredili več škode kot koristi, tega me ni strah povedati.

"Res je, da so osvojili pokal, a Italijani so na dolgi rok v klubu pustili velik črn madež. Mladinska šola je najbolj trpela." Foto: Vid Ponikvar

Zdaj ste na prvem mestu, kar zagotovo ni ušlo oglednikom iz tujine. Bi lahko zadnji dnevi poletnega prestopnega roka, ki se izteče v četrtek, osiromašili vrste Gorice?

Pri prestopnih rokih nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Bomo videli, kako se bo razpletlo do četrtka. Kar zadeva morebitne ponudbe, mora biti v prvi vrsti z njimi zadovoljen klub. Če bi bil, bi potem na vrsto prišel še sam in odločal o tem, ali bom res odšel. Potem ne bi bilo težav. Cilj vsakega nogometaša v Sloveniji je, da se poda na tuje. Tam je boljše. Ne moremo skrivati tega, da v Novi Gorici finančni položaj ni rožnat. Če bi se našlo kaj zanimivega v tujini, bi vsak sprejel ponudbo. Dokler bom tukaj, pa bom za Gorico vedno igral s srcem.

Pa čeprav boste prejemali nizko plačo?

Plače so nizke, a so vsaj redne. Tudi to je nekaj. Izkusil sem, kako je, če vse leto ne prejemaš plačila. To so šele težave. Zdaj je neprimerno boljše, zato moram pohvaliti upravo, ki je zmanjšala proračun, a s tem dosegla, da so plače redne. To je lep občutek.