Ker je žabar, ne bi nikoli igral za Maribor

Slovenski napadalec Andraž Šporar je jesenski del Prve lige Telekom Slovenije zaznamoval z rekordnimi 17 zadetki. Takrat si je pred zasledovalci nabral tako veliko prednost, da je zadržal vodilni položaj do konca prvenstva in si naslov prvega strelca razdelil še z dvema igralcema. Pozimi je zapustil zmajevo gnezdo in se preselil v Švico. Sprejel je ponudbo prvaka Basla, a mu zaradi težje poškodbe stopala ni mogel resneje pomagati. Zanj se je sezona končala že marca, tako da je šla po zlu tudi možnost prvega nastopa v članski izbrani vrsti. Selektor Srečko Katanec je nanj resno računal. Če se bo 22-letni Ljubljančan poleti vrnil v formo, s katero je spravljal ob živce branilce, bi lahko državni dres oblekel jeseni, ko se bodo začele kvalifikacije za SP 2018. Do takrat stiska pesti za rojake, ki so v ponedeljek remizirali na Švedskem.

Slovenski reprezentančni vratar Vid Belec je ostal na gostovanju na Švedskem nepremagan. Foto: Guliverimage/Getty Images Slovenska nogometna reprezentanca je gostovala na Švedskem in se z udeležencem Eura 2016 razšla brez zadetkov.

Remi 0:0 je dober rezultat za Slovenijo in uspeh. Imeli smo nekaj priložnosti. Lahko bi dosegli zadetek, lahko pa bi ga tudi prejeli, saj so si nekaj priložnosti priigrali tudi Švedi. V prvem polčasu smo bili boljši, v drugem pa nekoliko padli. Ker je konec dolge in naporne sezone, me padec ritma ni presenetil.

Prvič je za člansko izbrano vrsto nastopil vaš nekdanji soigralec Rok Kronaveter.

Dobro se poznava. Vesel sem zanj in mu ob tej priložnosti čestitam. To je le dokaz več, da lahko uspešno igraš na mednarodni ravni, čeprav si član slovenskega kluba in se dokazuješ v slovenskem prvenstvu. Rok je na Švedskem odigral dobro tekmo. Odločitev selektorja, da vpokliče več igralcev iz Prve lige Telekom Slovenije, je pravilna. To bi moral narediti že prej. Zdaj se je pokazalo, da igralci iz slovenske lige zmorejo slediti ritmu.

Prvi švedski as Zlatan Ibrahimović je dvoboj s Slovenijo spremljal le s klopi za rezervne igralce. Foto: Guliverimage/Getty Images Gostitelji so odigrali srečanje brez prvega zvezdnika Zlatana Ibrahimovića.

Verjetno bi imeli potem opravka z močnejšo Švedsko. Ko je Zlatan na igrišču, je celotna ekipa Švedske samozavestnejša. Tudi tekmeci potem bolj spoštujejo Švede. Ibrahimović ekipi pomeni ogromno. Ne le kot igralec, ampak tudi kot oseba.

Ibrahimovića ni bilo, a je tudi pri Sloveniji manjkalo nekaj prvokategornikov. Je Katančeva četa z remijem pri udeležencu Eura 2016 dokazala, da ni toliko oddaljena od evropskega vrha in bi se lahko kosala s tekmeci v Franciji?

Seveda. Saj smo imeli veliko priložnost, da se neposredno uvrstimo na Euro, a se nam je žal zalomilo v Baslu. Prav na mojem štadionu St. Jakob Park, ki slovenskim navijačem ne bo ostal v prijetnem spominu (smeh, op. p.).

Kako ocenjujete nastop reprezentance na Švedskem v primerjavi z marčevskima tekmama z Makedonijo (1:0) in Severno Irsko (0:1)?

Zdaj smo igrali bolje. Čeprav smo proti Makedoniji zmagali, smo na Švedskem pokazali boljšo igro. Vsaj v prvem polčasu. Ustvarili smo si več priložnosti, prisotne je bilo več kombinatorike, tako da je bil storjen korak naprej. Moramo pa tudi upoštevati, da so manjkali nekateri slovenski reprezentanti, tako da imamo še rezerve.

Andraž Šporar je standardni mladi reprezentant, v dresu članske izbrane vrste pa še ni nastopil. Foto: Urban Urbanc/Sportida Manjkali ste tudi vi. Obe letošnji reprezentančni akciji ste izpustiti zaradi zdravstvenih težav.

Žal ni šlo marca, niti zdaj. Nisem še pripravljen, sem pa prepričan, da bom čez mesec dni že v vrhunski formi. V bistvu se nimam kaj pritoževati, čeprav me na nogometnem zemljevidu ni bilo dobre tri mesece.

Razplet sezone 2015/16 ste doživeli zelo čustveno, tekle so tudi solze. Lovorike so se na vas lepile na vsakem koraku. Basel je postal prvak, Olimpija tudi, delite si tudi nagrado za najboljšega strelca prve lige, čeprav ste zeleno-beli dres nosili le v jesenskem delu …

V zadnjih tednih mi je bilo zelo prijetno. Basel in Olimpija sta prvaka, to je res nekaj enkratnega. Če potegnem črto pod sezono 2015/16, lahko poudarim, da je bila zelo uspešna. Čeprav mi je poškodba odvzela tri mesece in pol dokazovanja, spet ni tako hude narave, da bi moral zaradi nje v prihodnosti trpeti resnejše posledice. Zdaj moram le dobro trenirati in ujeti formo. V torek bom začel trenirati v Baslu. Zdaj že lahko treniram z žogo. Šel bom korak za korakom in kmalu opravljal polne treninge.

Načrtujete, da se lahko vrnete v strelsko formo, s katero ste jeseni navduševal na slovenskih štadionih?

Seveda. Trener Basla in soigralci so mi med okrevanjem po operaciji stopala ves čas stali ob strani. Prepričan sem, da bo dobro. Konec julija se začne švicarsko prvenstvo. Do takrat računam, da bom že v dobri formi. Tudi Kampl in Berić sta v klubu in reprezentanci dokazala, kako se lahko hitro in uspešno vrneš.

V času, ko niste nastopali, ste kar nekaj prahu dvignili z javnim nastopom pred večnim derbijem med Olimpijo in Mariborom. Ko ste stopili na sredino igrišča in pozdravili občinstvo, ste prijeli mikrofon in zapeli navijaško pesem "Dvignimo roke gor, umrl je Maribor," ki je razhudila privržence štajerskega velikana.

Tega ne obžalujem. Mediji so si to napačno razlagali. Ni res, da ne maram Maribora, ampak le, da ne bi nikoli igral zanj, ker sem pač žabar. Nisem pa dejal, da ne maram Maribora. V tem klubu imam ne nazadnje veliko prijateljev. 

Ste zaradi tega imeli težave?

Ne.

Pozimi se je preselil v Basel, kjer je oblekel dres švicarskega prvaka, s katerim se bo v sezoni 2016/17 dokazoval v ligi prvakov. Foto: Matej Leskovšek

Vas ne skrbi, da bi vas navijači v Ljudskem vrtu ob morebitnem reprezentančnem nastopu lahko vzeli na piko?

Ah, kje. To me ne skrbi. Pravi navijači so že razumeli, kaj sem želel sporočiti. Saj tudi navijači Maribora ne marajo Olimpije. Ne moremo se vsi imeti radi. Ta pesem je le metafora. To je navijaška pesem, daleč od tega, da bi želel koga ubiti (smeh, op. p.). Res je, sem navijač Olimpije. Navijam pa tudi za Liverpool in mi zaradi tega ni všeč kak angleški klub. In tako naprej …

Ste potem z razočaranjem spremljali razplet dogodkov v obeh evropskih finalih? Liverpool je ostal brez naslova evropske lige, Fernando Torres, vaš veliki vzornik, pa je skupaj z Janom Oblakom z Atleticom ostal praznih rok v finalu lige prvakov proti Realu.

Kaj lahko rečem drugega, kot škoda za Slovenijo in Oblaka. Enajstmetrovke niso kar tako. Ko sem jih izvajal v slovenski ligi, sem bil stokrat manj nervozen kot takrat, ko sem spremljal izvajanje v finalu lige prvakov. Ne predstavljam si, kako bi mi šele bilo, če bi jih izvajal na tako pomembni tekmi. To ni preprosta stvar za napadalce. Jeseni sem v dresu Olimpije zapravil dve. Proti Celju v pokalu, proti Krki pa doma. Res škoda, da Torresu in Oblaku v soboto ni uspelo.