Če Kek ne bo zdaj prvak, ne bo nikoli

Nogometno ozračje na Reki v začetku leta 2013 ni bilo spodbudno. Klub je na Hrvaškem zaostajal za najboljšimi, težko osvajal točke in obtičal v spodnji polovici razpredelnice. Trenerji so se menjali tako pogosto, da navijači niso bili zgolj razočarani, ampak tudi zmedeni.

Projekt Rijeke ga je takoj prepričal

Tako dolgo, kot sedi na trenerskem stolčku Mariborčan, ni na Reki nepretrgoma sedel še nihče. Foto: Vid Ponikvar V obdobju, ko je v klub vstopal kapital italijanskega mogotca Gabrieleja Volpija, se je 27. februarja 2013 zgodila prelomna točka, ki je usodno vplivala na nadaljnji razvoj kluba. Italijan je združil moči s poslovnim partnerjem Damirjem Miškovićem, ki je postal predsednik kluba.

Pri izboru novega trenerja je največji vtis nanju naredil nekdanji slovenski selektor. Takrat še nista slutila, da sta izbrala aduta, ki bo poskrbel za velik preobrat in mnogo lepši jutri reškega nogometa.

"Ko sem odšel v Ljubljano, da bi se sestal z vodstvom Rijeke, sta me takoj prepričala," se 55-letni Mariborčan dobro spominja prvega sestanka, po katerem je sprejel reško ponudbo. Svoje delo je na Hrvaškem začel tiho, brez udarnih naslovov in zganjanja evforije.

Čeprav je klub prevzel na začetku spomladanskega dela, ko je bil bližje zadnjemu kot prvemu mestu, ga je popeljal v Evropo. Nato je sledil velik podvig, v evropskih kvalifikacijah je padel Stuttgart, reška pravljica pa je v nadaljevanju postregla z dvema lovorikama (pokal in superpokal), številnimi slovenskimi legionarji in ogromnim spoštovanjem do dela nedotakljivega trenerja, ki je podrl absolutni klubski rekord.

Postal je strateg z najdaljšim stažem na klopi Rijeke, prijetne trenutke pa je oplemenitila najnovejša navijaška evforija, ki jo je v Kvarnerju mogoče občutiti na vsakem koraku.

Keka doživljajo kot trenerskega boga

Željko Selci obiskuje nogometne dogodke na Reki že 50 let. Foto: Vid Ponikvar V soboto, ko je na štadionu Rujevica, kjer je Rijeka postavila moderno trenažno središče, potem ko je zapustila neudobno Kantrido, smo se odpravili med reško občinstvo. Jadranski derbi med Rijeko in Hajdukom (2:1) je osrečil domače privržence, popoln spektakel je skazilo le vreme.

To so nam po tekmi priznali tudi domačini Željko, Aurelio in Silvio, trije pripadniki različnih generacij, ki jim srce glasno utripa za Rijeko. Ko smo jim omenili Keka, smo jim na obraz priklicali velik nasmeh. Mariborčana doživljajo kot trenerskega boga, ki na Reki še ni rekel zadnje.

Vsi pričakujejo, da se bodo v tej sezoni uresničile sanje mnogih rodov. Rijeka ima pred ''večnim'' prvakom, zagrebškim Dinamom, po slabi polovici sezone (odigrali so 15 od 36 krogov) šest točk prednosti, še nikoli pa ni bila državni prvak.

Zahvala Keku, da je izbral Rijeko

Bo Kek popeljal reški klub do tako želenega naslova? Foto: Vid Ponikvar Skoraj bi postala leta 1999, ko je bilo vse pripravljeno na zabavo s srečnim koncem, a ji je v zadnjem krogu načrte pokvaril Osijek (1:1). Takrat je buril duhove nepravično razveljavljen zadetek Rijeke, ki ne bi prinesel le zmage, ampak tudi državni naslov. Reka je bila ogorčena, a to ni zaleglo. Ostala je brez naslova, s katerim se resno spogleduje tudi v tej sezoni.

"Hvala Matjažu, da je prišel in Rijeko spravil v red. To, kar dela z našim klubom, je nekaj povsem drugačnega od tistega, kar smo bili vajeni prej. Kaj je drugače? Način igre, večji poudarek je na disciplini, drugačen je tudi odnos trenerja do kluba, igralcev in ne nazadnje občinstva. Radi imamo Keka," se je raznežil priletni Željko, ki ima nogomet v malem prstu, tekme Rijeke pa spremlja že od mladih nog.

Dobro se spominja vseh boljših generacij Rijeke, ki so druga za drugo zaman trkale na vrata državnega naslova. "S Kekom se bo tudi to uresničilo. Postali bomo prvaki. Kek nam je dal priložnost, da spet sanjamo. Moramo mu slediti in ga podpirati," je odvrnil nekdanji nogometaš Orijenta, ki včasih naleti na nekdanjega slovenskega selektorja na reških ulicah, drugače pa ga redno spremlja na štadionu.

Prvi človek Reke je Slovenec

Rečani so v deževnem jadranskem derbiju odpravili Hajduk z 2:1. Foto: Vid Ponikvar "Škoda, da ni bilo lepšega vremena. Če ne bi deževalo, bi bilo polno do zadnjega mesta, tako pa je vreme uničilo spektakel. Ni pa uničilo Keka, ki je zmogel ponovno premagati Hajduk (2:1). Izjemno," je bil zadovoljen.

Na tekmo se je odpravil sam. Drugače hodi na Rujevico v družbi vnuka, tokrat pa je naredil izjemo, saj so bile vremenske razmere neznosne. Lilo je kot iz škafa, za dodatno neugodje so skrbeli še močni sunki vetra.

Narava se je grdo poigrala z jadranskim derbijem, ki je na lestvici še bolj potopil belo splitsko barko s kapitanom Marijanom Pušnikom. Hajduk po novem za Rijeko zaostaja 13 točk, Kek pa je kot trener dočakal že 15. zaporedno tekmo s splitskim tekmecem, na kateri je ostal neporažen.

"Kek je preprosto prvi človek Reke. Najpomembnejši in največji. Če boste na ulici zaustavili otroka, ki se ukvarja s športom, in ga vprašali, kdo je župan Reke, vam bo odvrnil, da je to Kek. Res (smeh, op. p.), ne šalim se. Pravzaprav vsi tako mislimo," je bil dobro razpoložen dolgoletni navijač reškega kluba. Dodal je, da bi, če bi bilo po njegovo, trenerju takega kalibra, kot je Kek, dal vse na razpolago. Vse, kar zahteva.

"Nogomet spremljam že 50 let, a še nisem doživel česa podobnega. Še noben trener me ni tako kupil. Res je, bilo je nekaj kriznih trenutkov, ko mu ni šlo najboljše, a jih je čudovito prebrodil. Verjamem, da bi z njim ahko sestavili tudi ekipo, konkurenčno za Evropo."

Hrvaško srce je iskalo prav takšnega

Za nekdanjega selektorja Slovenije se je zanimala celo hrvaška izbrana vrsta. Foto: Vid Ponikvar Slovenec je na Reki poskrbel za revolucijo. Nogomet je v treh letih in pol, kolikor časa vodi klub, postal spet prva športna tema v mestu, ki z bližnjo okolico šteje več kot 200 tisoč prebivalcev.

Ali hrvaške navijače, sploh tiste bolj zavedne, kaj boli pri srcu, da je vse skupaj zakuhal sosed Slovenec, ne njihov domači trener? "Ah, kje pa ... Morda je hrvaško srce iskalo prav takšno osebo, kot je Matjaž. Vsaj tako je moje mnenje. Iskali smo trenerja, ki zna. Tudi hrvaška reprezentanca ga je že hotela za selektorja, tako da ... Radi rečemo, da je Kek naš. Tako dobro se je vključil," pravi Željko.

Tako je razmišljal Željko Selci. Kako pa razmišlja reška mladina? Debelo uro po koncu srečanja, po druženju s slovenskima trenerjema (Kekom in Marijanom Pušnikom), smo pred vhodom na štadion Rujevica naleteli na Silvia.

Doživljajo ga kot domačina

Ponovila se je zgodba s predhodnim sogovornikom. Beseda Kek je delovala kot pomirjevalo za reške duše.

Silvio in Aurelio, sin in oče, sta Rečana, ki redno obiskujeta dvoboje Kekovih izbrancev. Foto: Vid Ponikvar

"Je odličen trener. Trener in pol, bi lahko rekel. Odkar nas vodi, smo zelo napredovali. Največja njegova odlika je izbor igralcev. Zna izbrati pravo postavo, ima izjemen občutek. Všeč mi je tudi njegova mirnost. To, da je Slovenec, nas niti najmanj ne moti. Doživljamo ga kot domačina, kot da bi prihajal iz naših krajev. Resnično," se je nasmehnil, nato pa se je pogovoru pridružil njegov oče Silvio.

"Pogovarjate se o Keku? Čudovita tema. On je pravi gospod, športnik in trener. In seveda pravi človek za prave podvige," se je takoj navezal na uresničitev želje vsakega navijača Rijeke. Govoril je seveda o tako želeli državni kroni.

Na Rujevici se počutijo, kot da jih je nekdo spodil stran

Presrečni nogometaši Rijeke po sladki zmagi nad Splitčani. Na Rujevico so se preselili lansko leto. Foto: Vid Ponikvar "Če zdaj ne bomo prvaki, ne bomo nikoli. Upam, da bo ta čast doletela Keka, ki je, potem ko sta Mišković in Volpi postavila temelje, ogromno naredil za Rijeko. To, kar gledamo zdaj, je neka nova Rijeka. Imam pa še eno željo. V prihodnje bi rad gledal Rijeko na novem štadionu, na Kantridi," je dejal Aurelio, ki je z reškim športom povezan več kot tri desetletja.

Deloval je v atletiki in kegljanju, tako da ga krasi dober občutek, ko je treba prepoznati osebo, ki želi športu le dobro. "O Keku se veliko pogovarjamo. Tudi v naši družini, saj je njegov pomočnik Danko Matrljan, nekdanji odličen strelec Rijeke, moj sorodnik."   

Na Kantrido ima posebne spomine tudi Željko. "Na Rujevici se počutimo, kot da bi nas nekdo spodil stran. Ta štadion nas ne združuje. Rad bi, da bi se s Kekom vrnili na Kantrido," pogreša objekt, ki je zaradi ujetosti med morjem in strmimi skalami postal prepoznaven tudi po svetu.

Ne bi se čudili, če bi se spet dogajale čudne igrice

Navijači Rijeke še niso pozabila spornih dogodkov iz leta 1999, ko so ostali brez državnega naslova. Foto: Vid Ponikvar Vodstvo kluba je pred leti predstavilo mikaven projekt novega štadiona Kantrida, pravega lepotca, ki bi pod streho sprejel okrog 15 tisoč gledalcev. Gradbeni stroji še niso začeli brneti, saj so se pojavile nekatere nepredvidene težave. Obstaja resna možnost, da bo projekt končan šele takrat, ko Kek morda ne bo več trener Rijeke.

"Morda pa ga vendarle dočakamo. Kek kot Kek ne bo odšel tako kmalu, ker je na Reki našel sebe in pravo ekipo, s katero lahko osvojimo prvenstvo."

Rijeka je na dobri poti, da postane jesenski nogometni prvak. Pred Dinamom ima šest točk prednosti, navijači Rijeke pa opozarjajo, da velja spomladi pričakovati neizprosen in krčevit odpor branilcev naslova iz Zagreba, ki bi se lahko temu ustrezno okrepili.

"Ne bi se čudil, če bi Rijeka spet doživela usodo iz leta 1999, ko so nam ukradli naslov. Upam, da se bo o naslovu odločalo na pošten način, na igrišču," se je Aurelio spomnil na prigode, ki so Reko zavile v črno.

Kek je dokazal, da ni vse v denarju

"Pravijo, da se v nogometu vse vrti okrog denarja. Kek je dokazal, da ni tako, ampak da je pomemben tudi izbor igralcev. Njegov je zelo posrečen. Rijeka je imela na voljo veliko manj denarja, da bi dosegla to, kar dela v tej sezoni, od na primer Dinama, ki je osvojil prvenstvo že enajstkrat zapored. Zdaj je čas za nas," je ob koncu sporočil Željko, poln optimizma in velikih želja, da se v zgodovino reškega kluba vpiše prav Kek.

Pred Kekovo Rijeke je reprezentančni premor, nato pa sledi gostovanje pri tradicionalno neugodnem Slaven Belupu, za katerega igra tudi nekdanji slovenski reprezentant Dalibor Stevanović. Foto: Vid Ponikvar

To bi mu na tem delu Hrvaške privoščili vsi, ni pa skrivnost, da zanj pesti stiskajo tudi v Dalmaciji. A le zato, da se prekine dominacija modrih iz Zagreba, ki so po letu 2005 osvojili vse največje hrvaške naslove.

Jim bo Mariborčan prekrižal načrte? Odgovor bo znan 27. maja 2017, in to nikjer drugje kot na štadionu Maksimir, kjer se bosta v zadnjem krogu pomerila Dinamo in Rijeka. To bi bila zgodba, če bi Kek ...