Petek, 22. 7. 2016, 10.55
6 let, 6 mesecev
Slovenski kandidat za predsednika Uefe
Aleksander Čeferin: Mogoči so umazane igre in nizki udarci, a se jih ne bojim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Pred dvema dnevoma se je iztekel rok za oddajo kandidatur za predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa). Ta bo 14. septembra na volitvah v Atenah dobila naslednika Francoza Michela Platinija, kandidati pa so trije.
Med njimi je tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin. 48-letni odvetnik iz Grosuplja, čigar družina je že od nekdaj predana odvetniškemu poklicu, se pri svojem delu najbolj posveča kazenskemu pravu. Športnik po duši, ki je treniral tako nogomet kot košarko in karate, je za mnoge favorit za vplivno in prestižno funkcijo.
"V svojem nastopu na teh volitvah za predsednika Uefe stavim na svoj program, na svojo osebnost. Kdo je protikandidat in koliko jih je, me niti ne zanima preveč," je samozavesten prvi mož NZS.
Ta se bo na volitvah pomeril s predsednikom nizozemske zveze Michaelom van Praagom, tudi podpredsednikom Uefe, in predsednikom španske zveze Angelom Mario Villarjem Llono, tudi začasnemim vodjem Uefe po suspenzu Platinija. Španec ima "črno piko" v svojem življenjepisu, novembra lani ga je namreč etična komisija Mednarodne nogometne zveze opozorila, ker ni sodeloval v preiskavi glede izbora organizatorja svetovnega prvenstva 2018, in mu naložila 25 tisoč švicarskih frankov denarne kazni.
"Če občutek ne bi bil dober, se v to ne bi spustil"
Glede na to, da so v želji po reševanju ugleda nogometa, ki so ga zamajale korupcijske afere, na evropski in svetovni ravni obljubili temeljita preverjanja vseh prihodnjih vodstvenih struktur, bi lahko prav ta Špančev "spodrsljaj" pomenil prednost za druga kandidata.
Toda Čeferina to ne gane. Že ob napovedi kandidature je poudaril, da ima podporo z vseh strani Evrope in dober občutek. Kljub vstopu Villarja v predsedniško bitko se to ni spremenilo. "Če občutek ne bi bil dober, se v to ne bi spustil. Gre pa za veliko stvar. Gre za velik vpliv določenih ljudi, ki ga ne želijo izgubiti, zato so mogoči tudi umazane igre in nizki udarci, ampak se tega kaj dosti ne bojim," je mirno pojasnil priznani odvetnik.
"Mogoči so tudi umazane igre in nizki udarci, ampak se tega kaj dosti ne bojim."
Program bo kmalu predstavil javnosti
Zanaša se tudi na svoj program, ki ga bo javnosti predstavil v prihodnjih dneh. "Program bo poslan vsem nacionalnim zvezam in medijem v nekaj dneh. Je že pripravljen, a je preveč točk, da bi o tem zdaj govoril. Baza programa je, da se v evropskem nogometu znova najde ravnotežje med majhnimi in velikimi, bogatimi in revnimi, velikimi klubi in malimi klubi in tako naprej," je še povedal Čeferin.
"S predstavniki praktično vseh zvez sem se že srečal in pogovarjal. Čez nekaj dni bomo poslali program, potem pa se bom sestal še s tistimi, ki bodo presodili, da jim moram kakšno stvar še podrobneje pojasniti," je predsednik NZS na kratko orisal korake do volitev.
- Kakšne možnosti ima Aleksander Čeferin?
Angel Maria Villar je eden od dveh Čeferinovih protikandidatov.
Od prvega do tretjega kroga ali celo do žreba
Te bodo septembra v Atenah. Kot so pojasnili na NZS, je v skladu s statutom Uefe, ki ima 55 članic, za izvolitev predsednika v prvem krogu potrebna absolutna večina (najmanj 28 glasov) vseh oddanih glasov. Če se izvolitev ne zgodi v prvem krogu, odloča drugi krog, kjer je za izvolitev dovolj že navadna večina. V primeru neodločenega izida gredo volitve v tretji krog, tudi tam pa je izvoljen kandidat z navadno večino. V primeru neodločenega rezultata v tretjem krogu novega predsednika določi žreb. Volitve za predsednika Uefe so tajne.
Do zdaj šest imen
Kdo bo nasledil Michela Platinija?
Čeferin, van Praag in Villar Llona se bodo potegovali za sedmega predsednika Uefe. Do zdaj so to mesto zasedali Danec Ebbe Schwartz (1954-1962), Švicar Gustav Wiederkehr (1962-1972), Madžar Sandor Barcs (v. d., 1972-1973), Italijan Artemio Franchi (1973-1983), Francoz Jacques Georges (1983-1990), Šved Lennart Johansson (1990-2007) in Platini.
Ta je leta 2007 nasledil Johanssona, 9. maja letos pa je odstopil s položaja predsednika po aferi zaradi spornega plačila. Gre za plačilo 1,8 milijona evrov, o katerem naj bi se z nekdanjim predsednikom Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Seppom Blatterjem ustno dogovorila za svetovalno delo med letoma 1999 in 2002. Blatter mu ga je izplačal šele leta 2011.
Etična komisija Mednarodne nogometne zveze (Fifa) je Francoza 21. decembra lani zaradi neprepričljivega dokazovanja tega plačila kaznovala z osemletno prepovedjo delovanja v nogometu, februarja pa mu kazen znižala na šest let. Platini se je nato še neuspešno pritožil na Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (Cas) v Lozani in zatem odstopil kot predsednik Uefe.
