Torek, 30. 7. 2019, 8.21
2 meseca, 3 tedne
Ideja za izlet: namesto na morje jo mahnite v planine
Čeprav poletje povezujemo z morjem, pa je veliko tudi tistih, ki se namesto na plažo raje odpravijo v hribe. Slovenci tudi sicer veljamo za narod pohodnikov, kar niti ne preseneča glede na dejstvo, da nas obdajajo številne gore in lepe pohodniške poti, ki zadovoljijo še tako zahtevnega planinca.
Če je vroče tudi vam in vam bolj kot namakanje v morju dišijo malce nižje temperature, si preberite ideje, kam na enodnevni izlet, da boste malce lažje zadihali. Slovenija ponuja obilo izjemno lepih pohodniških poti. Katero bi izbrali? Ponujamo vam nekaj predlogov.
V vseh primerih gre za lahke in označene poti, za katere je potrebna običajna pohodniška oprema. Slovenski alpski svet je čudovit, še posebej v poletnih mesecih, ko v dolini pripeka, višje pa je zrak svež in prijetno hladen. Pa vendarle je slovenski alpski svet zahteven in tudi v poznem poletju lahko naletimo na zaplate snega ali pa nas presenetijo popoldanska nevihta s strelami in burne vremenske spremembe.
Nesreča nikoli ne počiva – v gore le primerno opremljeni
Ob občudovanju lepot pa je treba biti previden. V gore smemo le dobro opremljeni, vsaka tura se konča šele v dolini. Nesreče se dogajajo tudi izkušenim, dobro opremljenim, ampak verjetnost zanje lahko zmanjšamo s primerno opremo in z izobraževanjem. Če smo neopremljeni, je verjetnost, da se bo kaj zgodilo, toliko večja.
Vsekakor si vsi želimo, da bi bilo pomoči potrebnih v slovenskih gorah čim manj. Če bi se nesreča zgodila, pa nas lahko miri zavedanje, da nad nami bedi več kot 600 prostovoljnih gorskih reševalcev, ki so svoj prosti čas posvetili reševanju življenj v najzahtevnejših naravnih okoljih. Za uspešen odziv na klic na pomoč gorski reševalci še kako potrebujejo zanesljiva vozila, ki jim omogočijo hiter prihod na teren, čim bližje mestu nesreče. Tu nastopijo vozila Dacia Duster.
1. Planina Viševnik
Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik
Zaradi izjemne slikovitosti in lepih razgledov spada Viševnik med naše najlepše planine. Bregarjevo zavetišče (1620 m) je vredno obiska tudi zato, ker je rahlo odmaknjeno od glavne poti proti Sedmerim jezerom in je zato pot manj obljudena.
Ima lep razgled na Ograde in ostale Fužinske vrhove.
2. Planina pri Jezeru
Planina pri Jezeru.
Planina pri Jezeru (1.453 m. n. v.) je odlična izletniška točka za družine ali nezahtevne pohodnike. Jezero pri koči na Planini pri Jezeru je prelepo jezero, obdano s temnim smrekovim gozdom. Temperatura vode v njem doseže tudi 24 stopinj, tako da se lahko osvežite in posončite ob njem. Jezero, tako kot večina jezer v gorah, sicer ni primerno za kopanje.
V dveh gostinskih prostorih je v koči na voljo 80 sedežev, v sedmih sobah pa 79 postelj. V brunarici je sedem ležišč, v zimski sobi pa lahko prenoči devet oseb. Seveda se lahko okrepčate z značilnimi pohodniškimi jedmi.
S Planine pri Jezeru se lahko odpravite na zelo lepe izlete do sosednjih planin. Najbližja je planina Dedno polje, oddaljena je dobrih 30 minut zmerne hoje. Planina v Lazu, oddaljena dobro uro gozdne hoje, vas bo navdušila s svojo odmaknjeno lego pod južno steno mogočnega in brezpotnega Debelega vrha.
3. Planina v Lazu
Planina v Lazu.
Planina v Lazu (1.560 mnm) je gorska planina v Julijskih Alpah nad Bohinjskim jezerom, zahodno od Pokljuke. Zdi se, da se je tam čas ustavil. Obkrožajo jo dvatisočaki Kreda (2.025 m), Slatna (2.077 m), Prvi (2.181 m), Srednji (2.227 m) in Zadnji Vogel (2.327 m) na zahodu, Debeli vrh (2.390 m) na severu, Ogradi (2.087 m) na vzhodu, medtem ko jo na jugu zapira nekoliko nižja Žagarjeva glava (1.633 m).
Laz spada med bolj prvobitne planine na tem območju. Pastirske stavbe so grajene na lesenih kolih, bivalni del je nad prostorom za živino. Čez planino vodi turistična sirarska pot.
4. Uskovnica
Uskovnica.
Uskovnica je bohinjska planina, ki se razprostira med Vojami in Pokljuko. Leži nad naseljem Srednja vas v Bohinju ter spada v srenjsko srenjo. Pokljuka je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Uskovnica spada med najbolj zgodaj, že leta 1498 omenjene planine v Bohinju. Planota Uskovnica (1.000–1.400 metrov) je poznana po prostranih planinskih pašnikih, ki so posejani s stanovi, hlevi in seniki, ter po košenicah.
5. Kofce
Kofce
Kofce krasijo čisto modro nebo, s soncem obsijan planinski pašnik, nad njim ponosni vrhovi, sredi pašnika pa koča.
Planinski dom na Kofcah leži na južnem pobočju Košute, ravno malo nad gozdno mejo, od koder se nam ponuja čudovit razgled na okoliške hribe vse do našega očaka Triglava, v daljavi pred domom pa spokojno poležava Ljubljanska kotlina. Za domom se vzpenjajo dvatisočaki, ki v lepem vremenu kar vabijo, da se povzpnemo nanje in občutimo svojo majhnost v primerjavi z mogočnostjo narave.
6. Tromeja
Tromeja.
Peč oziroma tudi Tromeja leži na stičišču treh narodov in kar štirih jezikov, slovenskega, furlanskega, italijanskega in nemškega. Zaradi tega je bila uvrščena v mednarodno verigo spomenikov, posvečenih miru. Na poti, ki je primerna tudi za otroke, starejše od 3. leta, boste hodili ob meji z Italijo in jo večkrat prečkali.
7. Ratitovec
Ratitovec
Ratitovec leži na jugovzhodnem robu Julijskih Alp, vendar vasi ob njegovem vznožju pripadajo Škofjeloškemu hribovju. Vsi štirje vrhovi, Altemaver, Gladki vrh, Kremant in Kosmati vrh, se imenujejo Ratitovec.
8. Zgornje Jezersko
Zgornje Jezersko.
Jezersko s svojo čudovito naravo in podnebjem ponuja veliko možnosti za aktivno preživljanje časa; pa naj bo to za en dan, konec tedna ali pa kar za ves teden. Jezersko je obkroženo s številnimi vršaci, tako v poletnih kot tudi v zimskih mesecih se lahko odpravite na krajše ali daljše pohodniške ture.
Če imate v mislih krajše in manj zahtevne sprehajalne poti, vam priporočamo pohajkovanje okrog Planšarskega jezera, obisk stare cerkve Sv. Ožbalta, sprehod do zdravilne mineralne vode, imenovane Ankova slatina, od katere vas loči še nekaj minut hoje do prav tako znanih in čudovitih Ankovih slapov.
9. Češka koča
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1.542 m. n. v.) je planinska postojanka, ki stoji na krnici Spodnje Ravni nad prepadnim pobočjem Ravenske Kočne, pod severnim ostenjem Grintovca in Dolgega hrbta. Ime je dobila po češki podružnici Slovenskega planinskega društva iz Prage, ki jo je leta 1900 zgradila. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja so jo prenovili in posodobili, vendar je ohranila slog češkega ljudskega stavbarstva.
10. Soriška planina
Soriška planina.
Na meji med Primorsko in Gorenjsko, v objemu gozdov Jelovice in na robu Julijskih Alp, je na nadmorski višini od 1.287 metrov do 1.550 metrov krasotica med planinami, Soriška planina.
Majhen in prijazen počitniški center, le streljaj od slikovite vasi Sorica, vse leto ponuja obilo aktivnosti, čudovite razglede in popoln oddih.
Dacia - zanesljiv partner
Sponzor rubrike Naj planinska koča je Dacia, ki je hkrati tudi ponosni sponzor Gorske reševalne zveze Slovenije.
Dacia in Gorska reševalna zveza Slovenije nadaljujeta pot poglobljenega sodelovanja, ki temelji na skupnih vrednotah znamke Dacia in gorskih reševalcev.
