Četrtek, 25. 5. 2017, 20.00
6 let, 7 mesecev
Gregor Hrovat, kapetan Uniona Olimpije
"Dokazali, da skupaj zmoremo vse"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
"Sem igralec, za Olimpijo pa naj skrbijo drugi," ob osvojenem naslovu državnega prvaka, ki ga spremljajo vse glasnejši namigi o vodstveni prevetritvi in čvrstejših temeljih, poudarja kapetan osrednjega ljubljanskega košarkarskega kolektiva Gregor Hrovat.
Pred 238 dnevi je odigral prvo tekmo v sezoni 2016/17. Do danes jih je nanizal 74, od tega 37 v državnem prvenstvu, 25 v ligi ABA, osem v evropskem pokalu in štiri v slovenskem pokalu. Vmes je 22-letni in 196 centimetrov visoki primorski branilec postal tudi kapetan Uniona Olimpije in visoko v zrak dvignil obe lovoriki. Nasmeh na njegovem obrazu je bil zatorej ob odhodu iz Tivolija v družbi dekleta razumljiv.
Kapetan državnih prvakov 2016/17
"Primorec po Primorcu," smo zapisali pred finalom DP in tako potegnili vzporednico med Sašem Ožboltom, kapetanom Olimpije, ki je prvak postal leta 2009, in vami. Tedaj ste bili stari 14 let. Se spominjate tiste sezone?
Košarkarsko dogajanje sem seveda vse od mladih nog podrobno spremljal. Prav tistega trenutka, ko je Sašo Ožbolt dvignil pokal za naslov slovenskega prvaka, se sicer ne spominjam. Lahko pa vam postrežem z zanimivim podatkom, da nam je Sašo pred finalom sporočil: "Zaslužite si naslov, saj ste trdo garali celotno sezono!" Morda je bil tudi to pomemben kamen v tem našem finalnem mozaiku.
Kaj pa preostali kamenčki v mozaiku?
Na prvo mesto bi postavil značaj vseh igralcev. Ko nam je bilo težko, smo strnili svoje vrste. Po vsakem padcu smo se pobrali. Poleg tega smo ustvarili ustrezno igralsko kemijo in delovali kot prava športna družina. Sezona je bila dolga, pomembno pa je, da smo se znali na napakah učiti.
Je bilo v tej sezoni veliko trenutkov, v katerih ste pomislili, da ste se znašli v slepi ulici?
Uf, veliko je bilo težkih trenutkov in prelomnih točk. Sezona je bila dolga, prežeta z vzponi in padci. Na veliko tekmah smo izgubili za eno točko. Priznam, večkrat tudi zaradi naših neumnosti, ki jih, na srečo, ob koncu sezone nismo ponavljali. Poleg tega je bil ritem tekem predvsem v prvem delu sezone ubijalski. Tudi igralski kader se je med sezono ošibil, ne pa tudi okrepil. Ni nam bilo lahko. A ko pogledamo nazaj, vidimo, da smo se po vsakem padcu pobrali. To je bilo na koncu odločilno.
Je bilo v vas še dovolj svežine za morebitno peto tekmo?
S soigralci smo si dejali, da bomo sezono končali v Tivoliju. Prav zaradi tega smo v drugem polčasu odigrali neverjetno ter postali prvaki.
Vstop v drugi polčas zadnje tekme je bil res nabit z ljubljansko igralsko energijo, ki so jo pred tem mnogi pogrešali. Kaj se je zgodilo v slačilnici?
Bili smo si enotni, da se ne želimo vrniti v Rogaško Slatino. Edini način, da premagamo Rogaško, je bila vrhunska obramba. S tem smo ustvarili želeno razliko, ki nas je popeljala do tretje zmage.
Vas je Rogaška v tem finalu presenetila s trdoživostjo?
Vedeli smo, da gre za izvrstno ekipo. Tudi v finalu so pokazali maksimum. Odigrali so fantastično. Prvi dve tekmi finala je odločila ena sama žoga. To pomeni, da bi se lahko obrnilo tudi drugače. Na koncu verjamem, da smo povsem zasluženo postali državni prvaki. Vesel sem tudi, da smo se naslova prvaka veselili v skorajda polni dvorani.
Rogaška je bila trd oreh.
Ste med sezono ob pogosto gledališkem vzdušju pogrešali navijače?
Seveda. Vsak košarkar bi rad vselej igral pred polnimi tribunami. Ponavljam, vesel pa sem, da smo navijači začutili vsaj finalni trenutek in se odločili, da se želijo z nami veseliti trenutka vrnitve pokala za najboljšo košarkarsko ekipo v Ljubljano.
Kaj vam pomeni kapetanski trak, ki vam ga je trener namenil sredi sezone?
Iskreno? Menim, da kapetanski trak ne pomeni prav veliko. Razlika med kapetanom in drugimi igralci je le v tem, da prvi na koncu dvigne pokal. S to miselnostjo sem tudi vstopil v finalno serijo. Sem pa ponosen, da sem prav jaz tisti, ki je na koncu dvignil pokal.
Ostajate v Olimpiji?
Imam veljavno pogodbo.
To je dejstvo. Ne pa tudi odgovor.
Imam veljavno pogodbo.
74 tekem. Dovolj za eno sezono.
Odgovora, ki ste ga dvakrat ponovili in se s tem izognili konkretnemu vprašanju, pa ne bi mogla podati glavnina soigralcev. Boste pogrešali ta igralski kader, ki se bo zanesljivo prevetril?
V zadnjih mesecih smo postali prava družina, zato bom soigralce zanesljivo pogrešal. No, upam le, da bomo ostali v stikih. To smo si tudi zaslužili. Dokazali smo si, da skupaj zmoremo vse.
Kaj ta naslov pomeni za novo Olimpijo, o kateri se v košarkarskih kuloarjih vse glasneje govori?
To nalogo prepuščam upravi. Sem igralec. Ko sem na igrišču, se trudim po svojih najboljših močeh. Ne glede na to, kaj se dogaja v okolici, je moja naloga, da vedno pokažem, kaj znam in zmorem.
Olimpija je imela dolgo sloves nestabilnega plačnika. So bila letos res vsa nakazila redna?
Da. Lahko potrdim, da so bila izplačila redna. Dobili smo vse plače, nekajkrat celo pred rokom izplačila. Vodstvo kluba se je na tej ravni izkazalo. Morda je to tudi eden od razlogov, da na igrišču nismo izgubljali motivacije.
