Gorsko kolesarjenje z Luko Mezgecem
Dirka po Španiji
Vuelta
Petek, 13. 8. 2021, 20.33
1 leto, 9 mesecev
Intervju Luka Mezgec
Vrača se na kraj zločina z natančno določeno nalogo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
2
Luka Mezgec se četrtič podaja na Vuelto. To bo zanj druga tritedenska dirka v tej sezoni, če dodamo še nastop na Dirki po Franciji.
Za Luko Mezgeca velja, da spada med najizkušenejše slovenske kolesarje v svetovni karavani in ima veliko veljavo. Vselej je brez dlake na jeziku. Pove, kar misli. Njegovo mnenje je cenjeno, podkrepljeno z dejstvi. Pred njim je nova misija, ki sliši na ime tritedenska španska Vuelta. Na Iberskem polotoku, kjer je pred dvema letoma grdo padel in bil prikovan na bolnišnično posteljo, bo imel vlogo pomočnika moštvenemu kolegu Michaelu Matthewsu pri BikeExchange. Med drugim se je razgovoril tudi o tem, da je Primož Roglič favorit Vuelte, kako smo lahko srečni, da imamo v njem in Tadeju Pogačarju dva šampiona svetovne klase, kako so instant navijači ob njunih uspehih po nepotrebnem sprožili vojno v Sloveniji, posebnem projektu o gorskem kolesarstvu, ki bo predstavljen na naši spletni strani …
Ko je Luka Mezgec leta 2014 v velikem slogu zmagal etapo na Giru, se je zbirka zmag na tritedenskih dirkah v režiji Slovencev začela konkretno dopolnjevati. S prihodom Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja smo povrhu vsega dobili šampiona svetovne klase, ki sta skupaj že štirikrat zmagala na prestižnih tritedenskih kolesarskih pentljah. Luka Mezgec verjame, da se lahko bera nadgradi že na Vuelti, kjer bo Primož Roglič skušal tretjič zapored stopiti na vrh. Izkušeni Mezgec bo imel v svoji ekipi BikeExchange identično nalogo kot na Dirki po Franciji, kjer je bil prvi pomočnik Michaelu Matthewsu. Če se mu bo ponudila priložnost za morebitno dobro etapno uvrstitev ali celo zmago, jo bo jasno zgrabil z obema rokama. Ima pa španska dirka na njegovi športni poti tudi negativen prizvok. Leta 2019 se je zgodil padec, ki mu je povzročil ogromno bolečin, zaradi katerih je preživljal ene najtežjih trenutkov v življenju.
Luka, lahko bi rekli, da ste se vrnili na kraj "zločina", potem ko ste leta 2019 utrpeli grozljiv padec, ki vas je za lep čas prikoval na posteljo.
Res se vračam po padcu. A sem imel vedno rad Vuelto, saj je manj stresa. Lažja je kot denimo Tour de France. Etape so krajše, vreme lepše. Vesel sem reakcije telesa po Dirki po Franciji. Slabe štiri tedne je od Toura, noge so dobre. V Španiji bom imel isto nalogo. Pomagal bom Matthewsu, v mislih pa bom imel svetovno prvenstvo. Nočem se povsem skuriti.
Kakšna je dejanska razlika med Tourom in Vuelto?
Vrveža je manj. Vsaj letos, kolikor sem pogledal, bo manj višinskih metrov za prekolesariti. Etape so krajše. Pričakujem, da ne bomo imeli toliko dežja kot na Touru. Manj stresno je. Bo pa v prvem tednu veter in bo zaradi tega bolj napeto.
Potem ne boste imeli nič prostih rok, da bi v kakšnem od šprintov dirkali za zmago?
Za enkrat ne. Ista vloga bo kot na Touru. Če bo v kakšni etapi prišlo do bega in bom poizkušal biti zraven ... Ampak, vsi vemo, da šprinter v begu težko zmaga. Kajti vsi bežijo od šprinterja. Nihče namreč ne želi imeti šprinterja v zaključku nasproti sebe. Bolj malo možnosti bom imel.
Koliko ste sploh utrujeni po Touru? Vendarle pri 33 letih niste več med najmlajšimi, dirkati dve tritedenski dirki eno za drugo pa tudi ni mačji kašelj.
Kar dobro sem se uspel sestaviti. Tak, malce drugačen občutek. Srčni utrip je nekoliko nižji od običajnega, kar je dober znak. To pomeni, da sem bolj vzdržljiv.
Omenili ste svetovno prvenstvo, ki bo nato v septembru. Kakšne želje sploh imate za Belgijo?
Malce sem govoril s slovenskimi reprezentanti, ki so na Vuelti, o trasi. Veliko kolesarjev imamo in za vsak možen scenarij adute. Od Rogliča, Pogačarja, Mohoriča, Tratnika do mene, če pride večja grupa. Motiviran sem. Trase ne poznam povsem. Barbansko puščico sem vozil in poznam glavni vzpon. Vem, da je kompliciran. Kroge delamo na eni, nato na drugi strani. Mislim, da bom lepo sovpadal v ekipo. Možnost torej imam le, če pride večja skupina. Verjamem, da bom imel po Vuelti še dobre noge.
Primož Roglič je kandidat za zmago že zdaj na Vuelti, na kateri boste tudi sami nastopili. Kje vidite njegove tekmece? Ali je sploh kdo zmožen premagati slovenskega šampiona, če ne bo zapletov?
Na stavnicah je spet najvišje. Verjamem, da je po odstopu na Touru in zlati medalji na olimpijskih igrah željan uspeha na Vuelti. Če bo zmagal, bo to kar zgodovinski uspeh. Trikrat zapored bi mu uspelo. Glavni favorit je. Ineos Grenadiers je največja konkurenca. Za Richarda Carapaza menim, da je preveč izmučen. Adam Yates bi bil lahko najbolj nevaren. Ne vem, v kakšni pripravljenosti je Egan Bernal.
Slovenija ima super trase za gorsko kolesarstvo
Na olimpijskih igrah v Tokiu smo lahko videli, da so cestni kolesarji dobro nastopili na gorskih preizkušnjah. Sami ste začeli z gorskim kolesarstvom. Bi bili konkurenčni tudi vi?
Slovenija nima kvote, zato nima predstavnika na olimpijskih igrah v moški konkurenci. Imeli smo jo do leta 2004. Morali bi imeti tekmovalce, ki bi nabirali točke in bi se odprlo mesto. Sam ne morem dirkati tako cestno kakor tudi gorsko kolesarstvo. Dvomim pa, da bi bil konkurenčen. Takrat nisem bil. Vse je bilo v povojih, ko sem začel kolesariti. Mislim, da so ti fantje na drugi ravni kot jaz, ki grem na štiri leta na kakšno tekmo.
Luka Mezgec in Miha Koncilija bosta v prihodnjih tednih na naši spletni strani predstavila gorsko kolesarstvo.
Kako pa je s popularnostjo tega športa pri nas? Vas prav tako vidimo, da se v zimskih mesecih podate na takšno kolo.
Včasih je bilo gorsko kolesarstvo v Sloveniji bolj popularno kot zdaj. Trend se je obrnil, predvsem zaradi dobrih rezultatov slovenskih kolesarjev. Malce tudi zaradi industrije, ki je začela bolj v ospredje potiskati cestno kolesarstvo. To je postalo novi golf za direktorje. Oprema je vsako leto dražja in veliko ljudi to privlači. Da imajo najboljšo in najlažjo opremo na trgu. Tudi lepo vse skupaj izgleda. Včasih so bile zajle in ni bilo tako privlačno. Zdaj je tudi že digitalno. Mislim, da je to naredilo razmak.
Na Siolu bo v prihodnjih tednih bolj podrobno tekla debata o gorskem kolesarstvo. Predstavila se bo ta zvrst kolesarjenja in tudi vi ste vpeti v projekt. Verjetno želite privabiti več ljudi k tovrstnemu športnemu udejstvovanju.
Veliko teh, ki so nedeljski cestni kolesarji, ne gredo na gorsko kolo. Dosti resnih rekreativcev, ki uživajo na kolesu, imajo tudi gorsko kolo. Slovenija ima super trase. Pogovarjam se z veliko ljudi in pravijo, da se bolj počutijo varne v gozdu kot na cesti, kjer je promet. Sploh okolica Ljubljane, za katero si vsak misli, da se v glavnem mestu ne da kolesariti z gorcem. Da je le asfalt … Imamo pa Golovec, Rašica je blizu, Toško čelo. Praktično ena redkih prestolnic, ki to nudi.
Matej Mohorič ima etapne zmage na vseh tritedenskih dirkah, Luki Mezgecu pa je leta 2014 na veliki način uspelo zmagati etapo na Giru, s ciljem v Trstu.
Vaša zmaga leta 2014 je bila tista, ki je odprla vrata nadaljnjim generacijam. V sedmih letih se je slovenski kolesarski šport obrnil na glavo. V pozitivnem smislu. Tadej Pogačar je med drugim dvakrat osvojil Tour de France, Primož Roglič zlato olimpijsko medaljo, dvakrat Vuelto … Kako gledate na razcvet? Ste ga pričakovali?
Ko je Jani Brajkovič začel, je Tadej Valjavec vozil med deset na tritedenskih dirkah. Ni bilo toliko odmevno kot pri Brajkoviču, ker je bil zadnji malce bolj napadalen. Več se je pisalo o njem. Mislili smo, da je to to. Da po Brajkoviču ne bo nikogar več.
Potem je prišel Simon Špilak, ki se je izkazal na etapnih dirkah. Nekako se je specializiral za enotedenske dirke. Ne, da v svetu ne pomenijo, ampak niso na najvišji ravni kot tritedenske preizkušnje. Slovenci o tem niso dosti pisali, pa je zmagal Švico in Romandijo, ki sta veliki dirki. Špilak je bil morda medijsko bolj zaprt in se ni ukvarjal s tem, prav tako se ni naredilo reklame.
Nato je prišel Primož Roglič, če izpustim enodnevne kolesarje. Vse skupaj je postavil na drugo raven. Omenjati so ga začeli, ko je leta 2017 zmagal etapo, kot možnega favorita za zmago na tritedenski dirki. Od takrat naprej je bil favorit za tritedensko dirko. In to je bila prestopna točka. V slovenskih medijih se je bistveno več pisalo. Vsi vemo, kaj se je zgodilo naprej. Ni bilo skoraj dirke, na kateri ne bi zmagal. Za njim je prišel Tadej Pogačar, pa smo mislili, da dolgo časa ne bomo imeli spet takšnega kot Roglič. In hitro je dobil največjega tekmeca. Za slovensko kolesarstvo je bilo to sanjsko. Tudi za državo. Kolesarstvo je vendarle na največjih dirkah zelo gledano. Tour de France je predvajan v skoraj 200 državah.
Slovenska šampiona Tadej Pogačar krojita sam vrh svetovnega kolesarstva.
Žal je pa videti, da se lomijo kopja pri slovenskih navijačih, ki so se zlasti po lanskem Touru začeli postavljati na eno stran. Kako gledate na to?
Vedno je tako. Kjer sta dva najboljša, se ljudje razdelijo, pa čeprav super naredita za Slovenijo. Lahko bi bili ponosni na vsakogar. Predvsem se mi zdi, da se je začela vojna zaradi instant navijačev. Pred tremi leti ti niso vedeli, da kolesarstvo sploh obstaja. Zdaj so vsi trenerji, selektorji, direktorji. Ti so naredili največjo delitev. Vsi mislijo, da je Pogačar Rogliču ukradel zmago na Touru. Da ne bi zmagal Toura, če Rogličeva ekipa ne bi vlekla Tour. Potemtakem bi ubežnik postal zmagovalec Toura? Ljudje ne razumejo kolesarstva. Če se nisi nikoli vozil v skupini in ne veš, kaj je zavetrje, potem ne moreš biti pameten. Ljudje ne poznajo podrobnosti, kaj so nepisana pravila, kdo vodi dirko, katere ekipe so nenehno na vetru, katere se držijo zadaj … Taktika je dosti zakomplicirana, da bi se jo kar tako razložilo.
2