Torek, 20. 6. 2017, 12.35
6 let, 7 mesecev
Eden najzvestejših spremljevalcev dirke Po Sloveniji
Vinko Perne: držal se je pravil, a hkrati znal pogledati skozi prste
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
V Novem mestu, neuradni prestolnici slovenskega kolesarstva, se je v nedeljo končala 24. kolesarska dirka Po Sloveniji. Organizacijski ustroj dirke že vrsto let ostaja podoben in med tiste, ki že 24 let povsem od blizu spremljajo slovensko pentljo, spada tudi 61-letni Ljubljančan Vinko Perne, za prijatelje Cene. V najrazličnejših vlogah je bil prisoten na vseh izvedbah dirke, ki je naslednica jugoslovanske kolesarske dirke Alpe-Adria, katere trasa je redno prečkala slovenske meje.
Vinko Perne je na trenutno največji profesionalni kolesarski dirki na slovenskih tleh kar 18 let sodeloval kot sodnik na motorju, zadnja leta pa je po lastni želji presedlal v spremljevalni avtomobil in prevzel vlogo voznika glavnega sodnika na dirki Po Sloveniji.
Vztrajal bo, dokler bo volja
"Moje delo na dirki bo trajalo tako dolgo, dokler se mi bo ljubilo," je o ljubezni do svojega dela, ki ga pri 61 letih še vedno opravlja z enakim zanosom kot na začetku, v Kočevju, cilju uvodne etape letošnje zelene pentlje, pripovedoval Perne.
"V vlogi sodnika na motorju sem najbolj užival in mislim, da sem svoje delo zelo dobro opravljal. Vodje domačih dirk – teh je bilo včasih precej več kot danes – so me radi videli na njihovih dirkah," je pristavil prijazno in nič kaj samovšečno.
Perne je že 24. leto vsak tretji junijski konec tedna na kolesarski dirki Po Sloveniji.
Delal po pravilih, a znal pogledati skozi prste
Zakaj so ga in ga še vedno radi vidijo? "Morda zato, ker sem sledil načelu, da delaj po pravilih, pri tem pa poskušaj kdaj pogledati skozi prste."
Tega ga je naučil priznani mednarodni sodnik, Britanec Jerry McDate, ogromno znanja pa je odnesel tudi od nizozemskega sodnika Martina Zvinkensa, ki prav tako spada v sam mednarodni sodniški vrh.
"Nikoli se nisem zapletal v prepire," poudarja. "Vse prošnje sem reševal človeško in ljudje so me imeli radi. Vedeli so, da bo, če bo Perne prišel na dirko, vse v redu. Še danes me kateri od nekdanjih kolesarjev kdaj vpraša: 'Kje si, sodniška legenda, zakaj si nehal?'"
"Vedno sem sledil načelu, delaj po pravilih, pri tem pa poskušaj kdaj pogledati skozi prste."
Na mladih svet (in dirka) stoji
Res, zakaj je nehal? "Tako sem se pač odločil. Konec 90. let se mi je zdelo, da je dovolj mladih, ki bi lahko opravljali to delo, čeprav zdaj, ko se ozrem nazaj, opažam, da nam v sodniških vrstah manjka podmladka in da na vseh dirkah sodijo eni in isti sodniki."
Kakšne karakteristike mora imeti sodnik? "Dobro je, da ima sodnik kolesarske izkušnje, da ima voljo in da pozna pravila. Sicer pa mislim, da je še bolj kot to pomembno, da znaš 'plavati'. Če si zategnjen, se ti ne piše dobro. Nakopal si boš sovraštvo organizatorja, vodij kolesarskih ekip in kolesarjev. Zase lahko rečem, da sem bil z vsemi v odličnih odnosih in da sem vse morebitne težave reševal zelo hitro."
V 24 letih se je nabralo ogromno spominov z dirke. Eden najbolj zakoreninjenih je tisti iz Vršiča, ko sta se zaradi mraza in sodre z voznikom motorja dobesedno prilepila na krmilo.
Od mraza prilepljen na krmilo
Kaj pa dogodivščine z dirke? "Ogromno jih je," odgovarja Perne in na hitro pobrska po spominu. "Spomnim se dirke, na kateri so se temperature tako spustile, da sva se zaradi mraza oba z motoristom prilepila na krmilo. Na poti čez Vršič je sredi poletja padala sodra, do Kranja je sicer res posijalo nekaj sonca, a ni kaj dosti pomagalo. Na cilju so naju morali dobesedno sneti z motorja. Grozno. Oblečen sem bil kot severni medved, pa ni nič pomagalo," se spominja Perne.
"Kolesarji so preprosti fantje, enako velja tudi za kolesarske zvezdnike in Peter Sagan iz ekipe Bora Hansgrohe pri tem ni nobena izjema," poudarja Perne.
"Sagan zasluži šest milijonov, pa je povsem preprost fant"
So kolesarski zvezdniki primadone, me je še zanimalo. Saj veste, človek sliši marsikaj. "Ne," je odgovoril odločno in prepričano, "nisem še srečal kolesarja, ki bi mu zaradi rezultatske uspešnosti zrasel ego. To so preprosti fantje, ne glede na zaslužek. Samo poglejte Petra Sagana! Zasluži po šest milijonov evrov na leto, pa ostaja čisto preprost fant. Enako velja za Marka Cavedisha in vse slovenske fante."
Raje miri, kot nori
Kaj mu je dalo kolesarstvo? "Trmo. Ker sem ob tem bik po horoskopu, mi te res ne manjka. Nisem pa kolerik, raje mirim, no, božam," se je zasmejal.
24. dirko po Sloveniji si bomo zapomnili po etapni zmagi Luke Mezgeca, odlični predstavi 18-letnega Tadeja Pogačarja (5. mesto v generalni razvrstitvi), skupni zmagi poljskega hribolazca Rafala Majke, vrnitvi Marka Cavendisha po bolezni in neposrednem prenosu dirke na Eurosportu in RTV Slovenija, ki je kolesarsko dogajanje približal tudi tistim pred TV zasloni.
Kolesarski geni
O svojem kolesarskem življenjepisu je Perne dokaj redkobeseden. "Nekaj sem 'brcal' pri kolesarskem klubu Astra, vendar ne dosti. Od kolesarstva sem se poslovil leta 1980, še prej pa mi je uspelo zmagati na ciklokrosu v Poreču v članski konkurenci, tako da člansko medaljo imam," se je na hitro pohvalil.
Tudi njegov oče, prav tako Vinko, je bil strasten kolesar. Dirkal je v 50. letih prejšnjega stoletja. "Po njegovi smrti sta Zvone Zanoškar in Tone Fornezzi - Tof (ustanovitelja Maratona Franja, op. a.) na noge postavila spominski memorial za mojega očeta, a žal je tekma z leti zamrla," se je zamislil Perne, ki je ponosen na to, da so se kolesarski geni prenesli tudi na naslednjo generacijo Pernetovih. Kolesari tudi Vinkova hči Neža, ki že deset let sodeluje pri organizacije slovenske pentlje.
Perne se je leta 2014 s prijateljem Maretom Železnikom udeležil posebne dobrodelne avtomobilistične dirke Amsterdam Dakar Challenge.
Oktobra že drugič na afriško pustolovščino
A Perne se ne ukvarja samo s kolesarstvom, blizu so mu tudi gore – v 90. letih je dvakrat opravil treking okrog osemtisočaka Anapurna – in avtomobili. Leta 2014 se je s prijateljem Maretom Železnikom udeležil posebne dobrodelne avtomobilistične dirke Amsterdam Dakar Challenge, oktobra letos pa se bo vrnil na kraj "zločina".
"Eno od pravil dirke je, da se v kraju Banjul-Gambija avto proda, zbrani denar pa se nameni v humanitarne namene. Midva sva sredstva namenila šoli v Banjulu," je povedal Perne.
Kot rečeno, bo oktobra letos dogodivščino ponovil. "Letos nas bo potovalo še več. Pridružil se mi bo prijatelj iz Slovenije in eden iz Nizozemske, še en kolega Nizozemec, ki sicer živi v Avstriji, pa se bo dirke udeležil na motorju."
Eno od pravil dirke Amsterdam Dakar Challenge je, da se v kraju Banjul-Gambija avto proda, zbrani denar pa se nameni v humanitarne namene. Perne in Železnik sta zbrana sredstva namenila šoli v Banjulu v Afriki.
Pravi, da priprave na dirko zahtevajo ogromno časa. Večina dela je povezana s pripravo avta, ki mora biti pošteno vzdržljiv, da zmore skoraj 9.000 kilometrov, od tega del tudi po cestah, ki si ne zaslužijo takega imena. Letos se bo moral zanesti na vozilo sansyonng-musso, ki ga ima doma že dolga leta. Ta je kombinacija mercedesa in jeepa ter je že prirejen za Afriko.
"Še nekoliko ga bo treba nališpati, da bo videti bolj cirkusantski," je namignile Perne, ki račun na to, da bo za dirkaški izziv odštel okrog tri tisoč evrov, sam avto pa je vreden okrog 2.500 evrov. Sredstva, ki jih bosta pridobila s prodajo, bosta namenila isti šoli kot prvič.
Na svojo drugo afriško pustolovščino odhaja z vozilom sansyonng-musso, kombinacijo mercedesa in jeepa, ki je že prirejen za Afriko in ga ima doma že dolga leta.
"V življenju je treba biti skromen, nič ti ne koristi, če si mamin sin. Ne smeš se obremenjevati s tem, kje boš spal. Verjetno sem se tega navadil iz kolesarskih časov," razmišlja Perne, ki še danes, v zrelih letih, rad tabori. Najraje z ženo in petletnim vnukom (bodočim kolesarjem?), ki mu lepša zrele dni.
