Nedelja, 19. 4. 2020, 4.00
3 leta
skok v športno preteklost
Farsa na ledu, tišina v slačilnici in slovenski smeh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,81
2
21. aprila bo minilo 19 let, odkar se je slovenska hokejska reprezentanca na domačem svetovnem prvenstvu premierno uvrstila med elito.
"Nikoli ne bom pozabil trenutkov pred tekmo. Sedeli smo v slačilnici, vladala je tišina, nihče ni ničesar rekel. Preprosto nas je sesulo," se je nekdanji hokejski reprezentant Igor Beribak pred časom spomnil minut pred odločilnim obračunom na domačem svetovnem prvenstvu v Tivoliju, po katerem se je slovenska izbrana vrsta premierno uvrstila med elito. 21. aprila 2001 se spominjamo tudi v tokratnem Skoku v preteklost.
V teh dneh bi morali pisati o pripravah slovenske hokejske reprezentance na domače svetovno prvenstvo drugega razreda v Hali Tivoli in odštevati dneve do začetka (27. aprila), a je pandemija novega koronavirusa "odnesla" tekmovanje. Se pa zato vračamo v zgodovino, natančneje v leto 2001, prav tako v Tivoli, prav tako v bitko za vstopnico za preboj med reprezentančno hokejsko smetano.
Slovenski falangi, ki se do tistega leta še nikoli ni uvrstila med elito, je poveljeval Matjaž Sekelj. Nasprotniki so prihajali iz Kazahstana, Velike Britanije, Hrvaške, Kitajske in Estonije. Kazahstanci in Britanci so bili podčrtani kot najnevarnejši tekmec. V hokejska nebesa je vodilo le prvo mesto.
Slovenija ali VB?
Sekljeva četa je domače prvenstvo odprla z visoko zmago (15:1) nad južnimi sosedi, nadaljevala z zmago nad Kitajsko (7:1), remijem proti Veliki Britaniji (3:3), proti kateri je zapravila vodstvo z 2:0, in zmago nad Kazahstanom (3:1).
Selektor Slovenije na domačem svetovnem prvenstvu leta 2001 je bil Matjaž Sekelj.
Po tej je bilo jasno, da bo o prvem mestu in potniku na Švedsko (tam je 2002 potekalo prvenstvo elite) odločal zadnji, sobotni krog. V najboljšem položaju sta bili gostiteljica in Velika Britanija, obe s po sedmimi točkami pri vrhu. Na papirju lažje delo je čakalo Slovence, ki so se morali za konec udariti z odpisanimi Estonci (vknjižili so eno točko), zadnji tekmec Britancev pa je bil Kazahstan, ki je v teoriji še vedno imel – čeprav zelo majhne – možnosti za napredovanje.
Selektor Britancev Chris McSorley je po nenavadno visoki zmagi nad Kazahstanom predčasno zapustil novinarsko konferenco.
Bitka, ki to ni bila
V soboto, 21. aprila 2001, ob 14.30 se je v Tivoliju začela tekma, ki je dvignila ogromno prahu. Kdorkoli je pričakoval kolikor toliko izenačeno srečanje VB in Kazahstana, je močno brcnil v temo. A ne gre mu zameriti, bitko, ki to ni bila, so mnogi označili za veliko hokejsko farso.
Brezvoljni kazahstanski hokejisti so v drugi tretjini še znižali na 2:5, nato pa z medlo igro in številnimi napakami nasprotniku omogočali, da je polnil njihovo mrežo. Najprej 6:2, nato 7:2, 8:2 ... vse do 11:2. Manj kot dva tisoč navijačev je tako v živo videlo "čudežno" zmago Britancev s kar devetimi zadetki nad eno od favoriziranih ekip prvenstva.
"Koliko ste plačali?"
Selektor zmagovalcev Chris McSorley je moral po nenavadni zmagi, ob kateri je močno dišalo po napolnjenih kuvertah, odgovarjati na vprašanja, koliko so plačali Kazahstancem. "Nič," je jezno odvrnil in ob ostrih vprašanjih slovenske sedme sile zapustil novinarsko konferenco. Pomočnik trenerja kazahstanske vrste Sergej Mogilnikov je po zapisu STA poskušal katastrofo upravičiti z utrujenostjo po petkovi tekmi in obupno slabo igro njegovih varovancev, McSorley pa je dejal, da verjame, da lahko Slovenija Estonce odpravi z 12 zadetki.
V popolni tišini sedeli v slačilnici
"Sedeli smo v slačilnici, vladala je tišina, nihče ni ničesar rekel," se trenutkov pred tekmo D spominja Igor Beribak.
Po tako visoki britanski zmagi se je zdelo, da so slovenski upi pokopani. Za podvig je Sekljeva vojska namreč potrebovala zmago nad baltsko državo z vsaj 12 goli, Estonci pa so do takrat na prvenstvu izgubili največ za pet zadetkov.
"Ko so se Britanci in Kazahstanci dogovorili, se nam je vse sesulo. Nikoli ne bom pozabil trenutkov pred tekmo z Estonci. Sedeli smo v slačilnici, vladala je tišina, nihče ni ničesar rekel. Preprosto nas je sesulo, kajti dati 12, 13 golov komurkoli na prvenstvu je težko. Že pred tekmo smo si nekako rekli, da ni mogoče," se je trenutkov pred zadnjim srečanjem domačega prvenstva, na katerem je bil izbran za najboljšega igralca, v pogovoru za Sportal pred časom spomnil Igor Beribak.
Če jim v tako norem vzdušje ne bi uspelo, bi morda kar dvorano podrli
Do zadnjega kotička natrpan Tivoli je s huronskim navijanjem bodril svoje ljubljence, ki so proti tekmecu – odločil se je za povsem obrambno postavitev – začeli napadalno, a tudi nervozno. V Belorusiji rojeni Andrej Šestakov, ki se na prvih štirih srečanjih ni izkazal, je ta večer začel odlično in domačinom, tudi ob številčnem primanjkljaju, sivil lase. Pritisk Slovencev je sadove obrodil šele v 17. minuti, ko je Robert Ciglenečki z bombo z razdalje načel tekmečevo mrežo in "sprožil Golico". To je bil sploh prvi zadetek branilca na prvenstvu v Ljubljani.
Slovenci so Estonce premagali s 16:0, Ivo Jan je na tej tekmi dosegel pet zadetkov, skupaj na SP 15.
Gostitelji so po zadetku Dejana Kontreca na prvi odmor odšli z zgolj dvema zadetkoma prednosti. Daleč je bila v tistem trenutku Švedska, a nato se je odprlo. Valerij Šahraj, Tomaž Vnuk, Nik Zupančič, pa kar trikrat v petih minutah s 15 zadetki najboljši strelec prvenstva Ivo Jan, Kontrec in Gregor Krajnc so do 40. minute zvišali na 10:0. Slovensko izbrano vrsto – razmerje strelov v prvih dveh tretjinah je bilo 66:5 – sta pred zadnjimi 20 minutami od podviga ločevala zgolj dva zadetka.
V začetku zadnjega dela je znova udarila naveza Kontrec-Jan-Zupančič in v 43. minuti prek zadnjega zvišala na 11:0, dve minuti pozneje pa je Kontrec zadel za težko pričakovanih +12. Slovenski hokejisti so z zadetkoma Jana in Vnuka do 49. minute potrdili zmagoslavje, nato pa do konca srečanja prek Andreja Brodnika in Jana postavili 16:0. Začelo se je noro slavje do takrat največjega uspeha slovenskega hokeja.
Ko se je enkrat odprlo, je bilo veliko lažje. Spomnim se, da je bila dvorana polna, ljudje pa kar "našpičeni". Ne vem, kaj bi bilo, če nam ne bi uspelo, morda bi dvorano podrli. (Nik Zupančič)
Tudi tokrat o kuvertah
Tudi ta rezultat je odprl marsikatero razpravo o tem, kako in kje so po tivolskih hodnikih krožile kuverte, a Slovencem prvega napredovanja med elito ni zmogel vzeti nihče več.
"Potrebovali bomo še veliko časa, da strnemo vtise. Današnje popoldne je bilo za nas malo mučno, toda zbrali smo se v slačilnici in fantom sem povedal: če smo naredili toliko na tem tekmovanju, zdaj ne bomo spustili priložnosti iz rok. Zahvaljujem se vsem igralcem, ki so to izpeljali, da jim je uspelo in da bodo nastopili na SP skupine A. Ob izrednem delu igralcev ne bi bilo uspeha, če ne bi bilo občinstva. Že na prvi tekmi so nas presenetili in mislim, da Hrvaški ne bi dali 15 golov brez take podpore. Zahvaljujem se jim, imajo veliko zaslug za uspeh," se je po pisanju STA Sekelj zahvalil igralcem in navijačem.
Podoživite odločilno tekmo za napredovanje med elito
"Dobrodošlica" za Britance, Kazahstancev ni bilo
Slovenci so pred več kot pet tisoč navijači okoli vratu prejeli zlate kolajne, Britanci, ki so se na podelitvi naposlušali žvižgov in se umikali letečim predmetom, so srebra hitro pospravili, Kazahstancev pa na zaključno slovesnost ni bilo.
Kdo je sestavljal reprezentanco?
Gaber Glavič, Stanley Reddick, Klemen Mohorič, Andrej Brodnik, Robert Ciglenečki, Davor Durakovič, Miha Rebolj, Valerij Šahraj, Borut Vukčevič, Bojan Zajc, Igor Beribak, Matevž Cerar, Blaž Emeršič, Ivo Jan, Dejan Kontrec, Gregor Krajnc, Gregor Polončič, Grega Por, Marcel Rodman, Peter Rožič, Toni Tišlar, Tomaž Vnuk, Nik Zupančič.
Selektor: Matjaž Sekelj, pomočnika selektorja: Dare Prusnik, Andrej Vidmar
Vir: IIHF
Slovenci so prvo tekmo med elito odigrali proti Rusom in izgubili z 1:8. Takrat (leta 2002) se jim je prvič uspelo obdržati v najkakovostnejšem razredu. Za tem jim je uspelo le še enkrat.
Obstali med elito, kar jim je pozneje uspelo le še enkrat
Naslednje leto so Slovenci pod Sekljem prvič zaigrali med elito in obstali v njej. To jim je pozneje uspelo le še enkrat (leta 2005). Nova priložnost za naskok na najkakovostnejši reprezentančni razred, v katerem so zadnjič igrali leta 2017, bo prihodnje leto na domačem SP.
Preberite še:
2