Druga kariera
Nedelja, 30. 7. 2017, 11.59
6 let, 6 mesecev
Druga kariera (14.) – Luka Žagar
Luka Žagar: Konkurenca je danes neverjetna. Treba je biti inovativen.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,80
Po skoraj 20 letih aktivnega hokeja je Luka Žagar v sezoni 2009/2010 pri zgolj 31 letih obesil drsalke na klin. Prav veliko o življenju po koncu kariere pred tem ni razmišljal, a bil je dovolj inovativen, da ga to ni teplo. Še danes skrbi, da ljudje na športnih in kulturnih prireditvah (po)tešijo lakoto. Nekdanji alpski smučarki Urški Hrovat, s katero imata sina Filipa, pomaga pri smučarski šoli, zastopstvu športnih oblačil … In hokej? Zamenjal ga je za vaterpolo.
Če bi iskali Slovenca z največ naslovi slovenskega hokejskega prvaka, bi se zagotovo ustavili pri danes 39-letnem Luki Žagarju. Nekdanji hokejist se je domačega naslova veselil kar 11-krat, najprej z Olimpijo, pozneje z njenim največjim tekmecem, h kateremu je prestopil pred sezono 2004/05, Jesenicami.
Prav v dresu železarjev je nekdanji napadalec leta 2008 še zadnjič dvignil pokal za slovenskega prvaka, nato pa se sploh prvič v karieri preselil čez mejo, k Medveščaku. V Zagrebu je slabi dve leti zatem potegnil črto pod hokejsko kariero.
"Eden od razlogov za konec je bila seveda tudi družina (novembra leta 2009 se mu je rodil sin Filip, op. a.), a bolj kot to je bilo v ospredju pomanjkanje motivacije. Videl sem prihajati mlade fante, Jegliča, Tičarja, Saboliča, ki so res ustvarili velike kariere. Ni se mi več ljubilo. Prav tako v hokeju ni bilo niti več denarja, tako da sem si preprosto rekel, da se ne grem več," o razlogih za slovo razmišlja nekdanji hokejski reprezentant.
Bolj kot treninge in tekme je pogrešal klapo
Številnim ob koncu športne poti manjkajo rutina, treningi, tekme, na katere so bili navajeni dolga leta, celo desetletja.
..., del pa tudi pri največjem sovražniku Ljubljančanov, Jesenicah, s katerimi je leta 2008 zadnjič postal slovenski državni prvak. Igral je še za Slavijo in Medveščak. Na fotografiji v družbi Gregorja Polončiča in Anžeta Terlikarja.
On je pogrešal predvsem soigralce. "Na začetku sem še najbolj pogrešal druženje. Še danes, ko se s fanti pogovarjamo, nam kdo reče, da smo bili mi še zadnja generacija, ki je ob hokeju lahko še malo uživala, zdaj pa je čisti profesionalizem. Doma smo bili res prava klapa. Pozneje, ko sem bil v Zagrebu, nisem imel veliko prijateljev. Tam je bilo 20 Severnoameričanov, kar ni isto. Po koncu kariere sem tako pogrešal fante, treningov pa niti ne. Zdaj pa se to morda malo vrača."
Večkrat v vodi kot na ledu
Zadnja štiri leta dvakrat na teden igra vaterpolo.
Žagar priznava, da ga zdaj, ko sin Filip trenira hokej pri Olimpiji, večkrat prime, da bi stopil na led. Včasih se ob četrtkih zjutraj odpravi na uro drsanja v Tivoli, nočna hokejska liga pa zanj ne pride v poštev, pravi. Raje drsa na jezeru. V zadnjem času se je agregatno stanje vode na prizorišču njegove rekreacije spremenilo. Štiri leta namreč dvakrat na teden rekreativno igra vaterpolo. "To je zame od športa povsem dovolj."
Ni veliko razmišljal
Z nekdanjo alpsko smučarko Urško Hrovat ima sina Filipa, ki gre po njegovih stopinjah: pri Olimpiji trenira hokej.
O življenju po športu pred koncem kariere Žagar, ki si je družino ustvaril z nekdanjo alpsko smučarko Urško Hrovat, ni veliko razmišljal.
"Ko si športnik, si v nekem malo nerealnem stanju. Živiš za šport. Vsaj jaz sem imel v glavi le šport, tako da nisem skoraj nič razmišljal o tem, kaj bom počel potem. Nekako sem bolj razmišljal o tem, da bom še igral, da bom podpisal še kakšno pogodbo. Vse skupaj se je zgodilo kar hitro," pripoveduje o koncu kariere, ki je sicer prinesel temeljito spremembo načina življenja.
A ta ga kljub skopim predpripravam "ni tepla". "Na splošno mi ni bilo težko. Morda prvi trenutek že, a sem se nato kar hitro odločil in se začel ukvarjati z gostinstvom. S tem se ukvarjam še danes."
Ideje s potovanj
Žagar pravi, da je vselej poskušal biti inovativen. Tako je bilo tudi pri iskanju navdiha za zagon in uresničitev gostinske ideje. To je našel na potovanjih, ki jih z reprezentanco, s katero je sodeloval na šestih svetovnih prvenstvih, ni manjkalo.
Gostinska ideja o premičnih vozičkih in hot dogih se mu je utrnila v tujini.
Nekoč je čez lužo kupil hot dog na premični stojnici, ki jih takrat Slovenija še ni poznala. "Konkurenca je danes neverjetna. Kar si zamisliš, lahko dobiš. Treba je biti inovativen. Hot dogov na vozičkih pa takrat pri nas ni bilo, zato sva si z Urško rekla, "zakaj ne bi poskusila, morda pa bo kaj iz tega". Nato sem malo raziskoval po internetu, našel nekoga, ki se s tem ukvarja, čez mesec dni sem dobil vozičke in začel delati," se začetkov gostinskega posla spominja naš sogovornik.
Priložnost mu je dal Vnuk
Gostinsko idejo je na športni prireditvi prvič preizkusil avgusta leta 2010 na poslovilni tekmi Tomaža Vnuka.
Prodajo hot dogov oziroma ful dogov (izhaja iz začetnic imen članov družine: Filip, Urška, Luka) si je sprva predstavljal nekoliko drugače, a zaradi določil o trženju javne površine njegovi vozički s prehrano ne morejo biti postavljeni povsod, kjer bi si zaželel.
"Spomnim se, da je imel Tomaž Vnuk v Tivoliju ravno poslovilno tekmo, vprašal sem ga, ali lahko na njegovi tekmi prodajam hot doge, dovolil mi je, in tako sem začel delati na športnih dogodkih," se je v avgust leta 2010 ozrl Žagar.
Zadnje iz rubrike Druga kariera:
- Nogometaš Kliton Bozgo
- Bronasti veslaški junaki iz Barcelone
- Kolesar Gorazd Štangelj
- Košarkar Miha Čmer
- Telovadec Lojze Kolman
Ponekod so čudno gledali
Na športnih prireditvah, kulturnih dogodkih, pa tudi v reklamah je mogoče opaziti premične vozičke.
Kako so se Slovenci odzvali na njegov premični voziček in idejo o "potujočih" hot dogih?
"Na športnih prireditvah precej hitro, a poskušal sem tudi prodajo na drugih krajih. Tako sem na primer šel na nek sejem v Logatec. Ko sem tja pripeljal voziček, so ljudje, če malo karikiram, sprva gledali, kaj imam to neko raketo, kaj se dogaja (smeh, op. a.)," razlaga Ljubljančan, ki ga je s ful dogi mogoče ujeti na športnih in kulturnih prireditvah, včasih ga za catering najamejo podjetja, včasih za zabave ali snemanje reklam premične vozičke tudi izposodi.
Kot pravi, sta v poplavi prodajaln s hitro prehrano in predvsem popularnimi burgerji njegovi prednosti hitrost in mobilnost. Tako je na primer med tekmo na štadionu lahko na več točkah v različnih časovnih obdobjih. "Nesmiselno bi bilo, da bi šel dirkat v mesto z burgerjem, saj se ne morem primerjati z njimi. Jaz imam le glavne sestavine za hot dog, tako da je bolj kot drugo pomembna hitrost."
Raje bolj zapletene jedi
Raje kot priprave hot dogov se Žagar, ki ima gostinsko izobrazbo, loti konkretnejših jedi. "Zelo rad kuham. Najbolj uživam, ko pripravljam kakšne bolj zapletene jedi," pove nekdanji hokejist in doda, da mu v glavi roji še kar nekaj zamisli, ki si jih želi uresničiti, a "za zdaj o teh idejah še ne bi razlagal".
Znajde se tudi na snegu. Pozimi Urški pomaga pri smučarski šoli.
Ful dogi niso edino opravilo, s katerim je zaposlen. Urški pomaga pri zastopstvu švedske znamke oblačil Tenson, ki jo dobro pozna tudi slovenska alpska smučarska reprezentanca, pozimi pa še pri smučarski šoli. "Dela mi ne zmanjka."
Da bi prinesli praktično znanje
Obubožano slovensko klubsko hokejsko sceno spremlja redko, večkrat si ogleda tekmo lige NHL, pospremi pa tudi slovenske legionarje. Vesel je za fante, ki igrajo ali so trenerji v kakovostnih klubih v tujini. Tako na primer pozdravlja novo trenersko službo nekdanjega vratarja Klemna Mohoriča pri KHL-ovcu Admiralu Vladivostoku.
Leta 2012 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Želi si, da bi domači hokejisti, ki trenutno delujejo v močnih ligah, po koncu kariere praktično znanje, izkušnje prinesli domov.
Želi si, da bi kdo od fantov iz močnih lig po koncu kariere prinesel znanje domov, ga predajal mladim ... "Trenutno imamo veliko kakovostnih hokejistov. Igrajo na res visoki ravni. To niso Jesenice in Olimpija, temveč najboljše lige v Evropi. Upam, da jih bodo vključevali v kakšne hokejske projekte, kajti ti fantje niso teoretiki, temveč imajo praktično znanje in izkušnje iz kakovostnih lig."
