Dejan Kontrec o Alpski ligi: To ni več amaterska liga

Predstavniki slovenske, avstrijske in italijanske hokejske zveze so v začetku tedna v Milanu predstavili novoustanovljeno tekmovanje Alpska liga, ki bo začelo delovati v prihodnji sezoni in združevalo klube iz omenjenih držav.

Slovenske barve je zastopal tudi Dejan Kontrec, ki v obujenem tekmovanju vidi dobro odskočno desko za mlade igralce, pa tudi tiste reprezentante, ki morda ne bodo našli kluba v drugih ligah. Prepričan je o visoki kakovosti tekmovanja, pri katerem bo po njegovih besedah v ospredju strategija hokejskih zvez (te želijo predvsem razvoj svojih igralcev in ustvarjanje čim višjega števila reprezentantov), ne pa klubov, kot je to v navadi v ligi EBEL. 

Novo podaljšanje

Kako bo tekmovanje potekalo, kakšen bo format, koliko klubov bo v premierni sezoni sodelovalo itd., je še vedno nejasno. Rok za prijave (prvi je bil 20. maj) se je spet podaljšal, po novem je zadnji dan, ko lahko klubi izrazijo željo po igranju v Alpski ligi, 15. junij.

"Neuradno bo italijanskih klubov okoli osem, avstrijskim (tistim, ki so lani igrali v ligi INL, op. a.) bi se lahko pridružili še drugi ekipi Celovca in Salzburga. Za slovenske klube še ne vemo povsem. Šele ko bo znana točna številka, bomo lahko govorili o formatu lige," nam je v torek Kontrec potrdil, da je odprtih še mnogo vprašanj.

Na HZS pravijo, da so stopili v stik s slovenskimi klubi, ki imajo do 15. junija čas, da se odločijo, ali bodo sodelovali v Alpski ligi. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Kaj bo s Slovenci?

V ligi INL so v zadnji sezoni igrali trije slovenski klubi, in sicer Jesenice, Celje in Slavija. Omenjene bi lahko videli tudi v Alpski ligi, ki bo v nasprotju z amatersko INL precej profesionalna in zahtevala resnejši pristop, kot so ga nekateri prikazali lani.

"Mislim, da bodo Jesenice zraven. Pogovarjal sem se z Jeseničani. Kot vem, so pripravljeni narediti ta preskok. Zavedajo se, da je, če hočejo biti vsaj konkurenti za ligo EBEL v prihodnosti, Alpska liga vmesni korak. Prehod iz lige INL v EBEL bi bil prevelik korak.

Opravili smo tudi razgovor s Slavijo, ki je eden od potencialnih kandidatov. Želimo vedeti tudi, kam se nagibajo Celjani, ki so imeli na skupščini neke težave. Poskušali smo stopiti v stik z njimi. Upam, da se bo kdo odzval, da vidimo, kakšna je sploh realna možnost, da sodelujejo," o potencialnih kandidatih pravi nekdanji slovenski hokejist in opozarja, da je nova liga na višji stopnički.

Opozorilo slovenskim klubom Če se bodo v Zalogu odločili za sodelovanje, bodo v novi ligi nastopili tudi s pomočjo Olimpije, a "bo moral biti dogovor precej bolj konkreten. To ni več INL," pravi Kontrec. Foto: Urban Urbanc/Sportida

"Moramo vedeti, da je ta liga bolj profesionalna od lige INL, ki je bila amaterska, tako da bodo zahteve višje, saj bodo igrali klubi iz italijanske serie A. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je 60 odstotkov Italijanov prihajalo iz serie A.

Naše klube opozarjam, da to ni več amaterska liga, šlo bo za veliko višjo raven igranja in organiziranosti, tako da morajo biti na to pripravljeni. Morda bi se lahko prvih pet klubov primerjalo z zadnjimi petimi v ligi EBEL. Ne bi radi silili klubov, da gredo prvo leto v ligo, ampak da se nanjo pripravijo," je Kontrec nekoliko bolj previden, kot je bil pred tednom dni v pogovoru za Sportal predsednik HZS Matjaž Rakovec. Ta je dejal, da želijo tri slovenske klube v Alpski ligi.

Ob tem se je Kontrec dotaknil še lanskih težav Slavije s kadrom, ko je na tekme hodila z le desetimi igralci, česar si v Alpski ligi ne bo mogla privoščiti. Če se bodo Založani (sodelovali bi z ljubljanskimi zmaji) priključili novemu tekmovanju, "bo moral biti dogovor z Olimpijo, kar zadeva igralce, bolj konkreten. To ni več INL."

Jeseničani bi potrebovali dobrega pol milijona evrov Da bi bile Jesenice, najresnejši slovenski kandidat za Alpsko ligo, v kateri bo moštvo lahko imelo štiri tujce, konkurenčne, bi potrebovale dobrega pol milijona evrov. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Sorazmerno z rastjo kakovosti igre bodo zrasli tudi stroški. Med 150 in 200 tisoč evri naj bi bilo stroškov za potovanja in organizacijo tekem, v to pa niso vštete plače igralcev.

"Za naše klube lahko to predstavlja že kar veliko težavo, medtem ko za italijanske in avstrijske – ti bodo sicer morali nekoliko zvišati proračune – to ni nič takega (Italijani imajo proračune, primerljive s spodnjo polovico EBEL-ligašev, če izvzamemo Olimpijo). Da bi bile na primer Jesenice konkurenčne, potrebujejo dobrega pol milijona evrov ali pa morda malo več. S takim proračunom bi lahko konkurirale," o financah v ligi, v kateri bodo dovoljeni štirje tujci, pravi naš sogovornik.

Prehod prvega v EBEL nesmiseln

Kako bo z zamislijo, da bi sčasoma zmagovalec Alpske lige napredoval v ligo EBEL, zadnji v ligi EBEL pa nazadoval v Alpsko ligo? "Pogovarjali smo se tudi o tem. Vsak, ki si želi v EBEL, mora izpolniti določene pogoje. Tudi če je prvi, morda ne bo imel dovolj dobre dvorane, dovolj visokega proračuna in ne bo mogel iti v EBEL. Lahko pa bo izpolnil vse pogoje, a ga klubi, ki imajo besedo, ne bodo sprejeli v EBEL. Tako da nima prav velikega smisla, da ta člen sploh ostane, če ti kljub tvojemu prvemu mestu v Alpski ligi in izpolnjenim pogojem klubi v ligi EBEL ne dvignejo rok."

Odprta vrata (štirim tujcem)

Na to, kako bo delovala Alpska liga, bo treba še počakati, je pa že zdaj jasno, da liga ne bo zapirala vrat. Kontrec pravi, da je načrt tak, da se v prihodnje pridružijo morda Milano, Torino, druga ekipa Medveščaka.

Že letos se bodo držali pravila štirih tujcev, saj želijo zveze dati čim več priložnosti domačim fantom: "Če bodo tujci že prišli, želim, da so to kakovostni igralci, od katerih se bodo naši igralci lahko učili. V preteklosti je šel ta trend v napačno smer, saj je bilo preveč tujcev, in to povprečnih, ki so izčrpavali klube."