Od Ačimovićevega čudeža do ''Zlatka'' Trezegueta

Prvič v zgodovini evropskih prvenstev je krovna zveza (Uefa) določila, da bosta zaključni turnir gostili dve državi. To sta postali Belgija in Nizozemska. Njuna kandidatura je premagala špansko in avstrijsko, sosedi iz Beneluksa pa sta si tako priborili neposredno udeležbo na prvenstvu. Preostalih 14 udeležencev so dale kvalifikacije, v katerih je tekmovalo 49 reprezentanc. Med njimi tudi prvič Andora, ki je razveselila tekmece, saj je bila nemočna in v desetih nastopih desetkrat izgubila. Njena gol razlika je bila 3:28.

V kvalifikacijah se je najbolj izkazala Češka. Po drugem mestu na EP 1996 v Angliji se je novih izzivov lotila skrajno samozavestno in dosegla stoodstotni izkupiček. Deset tekem, deset zmag. Zrcalna slika učinka majhne Andore. Češki nogometni stroj je v skupini drugouvrščeno Škotsko prehitel za kar 12 točk. V kvalifikacijah je prvo mesto zanesljivo zasedla tudi Španija - Raul je bil z 11 goli najboljši strelec kvalifikacij -, preostali velikani pa so se morali za osvojitev najvišjih mest pošteno potruditi.

ZR Jugoslavija zaprla evropska vrata sosedom Hrvatom

Italija je za las prehitela Švico in Dansko, Nemčiji je dolgo za ovratnik dihala Turčija, Francija je Ukrajino prehitela le za točko, Rusijo pa za dve, Portugalska je morala priznati premoč Romuniji. V "balkanskem kotlu" skupine 8, poleg Irske in Malte so nastopile Hrvaška, ZR Jugoslavija in Makedonija, je bilo zelo vroče. Srbe in Črnogorce v jugoslovanski preobleki je do prvega mesta popeljal dragoceni remi v Zagrebu (2:2), ki je kockastim, tretji reprezentanci na SP 1998, preprečil pohod na EP. Drugo mesto v skupini je osvojila Irska.

Katančeva četa je v dodatnih kvalifikacijah preskočila visoko ukrajinsko oviro in šokirala nogometno Evropo.

Seveda pa ne smemo pozabiti na "zlato" skupino 2. Po nič kaj prepričljivih nastopih v kvalifikacijah za SP 1998 se je na slovenski klopi zgodila sprememba. Položaj selektorja je prevzel Srečko Katanec in kaj kmalu zaigral na prave strune. V izbrancih je prebudil dodatno strast in izgubljeno samozavest, na krilih najboljšega strelca Zlatka Zahovića pa začel mešati štrene najboljšim.

Od "Kje si zdaj, David Beckham?" do srhljivke v Charleroiju

Slovenija se je znašla v skupini z dokaj neatraktivnimi, a tudi nepredvidljivimi tekmeci (na prvi pogled spominjajo na tekmece Stojanovićeve čete za SP 2014) in presenetila z drugim mestom. Zaostala je za vodilno Norveško, ki je v desetih tekmah osvojila kar 25 točk, prehitela pa Grčijo in preostale. Zahović se je med strelce vpisal kar osemkrat in bil z naskokom najboljši strelec kvalifikacijske skupine. Norveški dvojec Tore Andro Flo in Ole Gunnar Solskjaer mu je sledil s petimi. Z izjemo Zahovića se Slovenija ni mogla pohvaliti z razpoloženimi strelci, saj so mreže tekmecev zatresli le še štirje, in to po enkrat. To so bili Sašo Udovič, Aleksander Knavs, Milan Osterc in Milenko Ačimović.

Dodatne kvalifikacije, ki so na Euro 2000 poslale še štiri srečneže, so Sloveniji zagotovile neizmerno radost, pa tudi občutek ponosa. Slovenska reprezentanca se je znašla na velikem odru, med najboljšimi. Na največjem tekmovanju, na katerem je do takrat nastopila. Žreb jo je združil z Ukrajino, ki se je razveselila dvobojev s Katančevimi izbranci.

Ko je na prvi tekmi v Ljubljani Ukrajino v vodstvo povedel Andrij Ševčenko, ga ni bilo junaka, ki bi predvidel izjemen preobrat. In to kakšen. Čudežni zadetek Milenka Ačimovića s skoraj polovice igrišča je dvignil Bežigrad na noge. Komentator na Eurosportu ga je pospremil z besedami (lahko preverite v videoposnetku): "Kje si zdaj, David Beckham?"

Padla je Ukrajina, ki je v rednem delu kvalifikacij, čeprav je igrala s Francijo in Rusijo, ostala nepremagana (pet zmag in pet remijev). Slovenija je v Kijev odpotovala s prednostjo in jo tudi ubranila. Na zasneženem Olimpijskem štadionu je kljub "nagajivemu" sodniku iztržila 1:1 in v trenutku postala prvovrstna evropska nogometna senzacija. Palček je pokosil velikana. Presrečni Katanec je iz Kijeva vsem slovenskim gledalcem zaželel vesel božič in srečno novo leto, čeprav je bil na koledarju šele 17. november 1999. Eden najlepših datumov v zgodovini slovenskega športa.

Angleži dobili bitko za Britanijo

Kaj pa preostali? Anglija je v otoškem sosedskem spopadu, bitko za Britanijo, stežka obračunala s pogumnimi Škoti. Odločila je zmaga treh levov v Glasgowu (2:0), tako da Škotom ni pomagala niti tesna zmaga v Wembleyju (1:0). Danska je odpihnila Izrael s 5:0 in 3:0, Turki pa so izločili Irce po zaslugi zadetka v gosteh. V Dublinu je bilo 1:1, v Bursi pa 0:0.

Po nepozabnem presežku na ukrajinskih tleh se je v slovenskih domovih kmalu znašla podoba Beneluckyja, simpatične maskota Eura 2000, ki je predstavljala hudička v podobi leva. S tem je združila simbola sogostiteljic prvenstva, Belgije in Nizozemske. Pozneje se je izkazalo, da so Belgija, Norveška in Slovenija, vse udeleženke EP 2000, zadnjič na evropskem prvenstvu nastopile prav tistega leta, Hrvaška, Grčija in Rusija, ki so tekmovanje v Belgiji in na Nizozemskem spremljale na televizijskih zaslonih, pa so se pozneje znašle na vseh naslednjih (2004 - Portugalska, 2008 - Avstrija in Švica, 2012 - Poljska in Ukrajina). Letos bodo od omenjenih v Franciji prisotne tri: Belgija, Hrvaška in Rusija.

Več kot deset tisoč Slovencev v Amsterdamu

Slovenski junaki so pod taktirko Katanca, s 36 leti najmlajšega selektorja na turnirju, osvojili zadnje mesto v skupini, a se niso osramotili. Daleč od tega. V uverturi v Charleroiju je dolgo časa dišalo po novi slovenski senzaciji, saj je proti nemočni ZR Jugoslaviji vodila že s 3:0. Nato pa je stari lisjak Vujadin Boškov, nekdanji Katančev trener pri Sampdorii, slovenske tekmece kljub igralcu manj le popeljal do remija (3:3).

Velika priložnost je splavala po vodi, a jo je kljub tesnemu porazu s Španijo (1:2) olepšal pogled na prepolne slovenske tribune v Amsterdamu, kjer se je zbralo več kot deset tisoč gledalcev. V zadnjem nastopu je Slovenija remizirala z Norveško (0:0) in dokazala, da se lahko kosa tudi z neugodnimi Skandinavci, ki so jo ponižali v kvalifikacijah, ZRJ pa je ob koncu srečanja s Španijo odprla pot do njene mreže ter "dovolila" rdeči furiji, da je zmagala s 4:3 in se ji v zadnjem trenutku pridružila v četrtfinalu. Norveška je ostala praznih rok.

V isti skupini sta zaigrali zgodovinski tekmici Nemčija in Anglija. Čeprav je javnost od njiju pričakovala več, vsaj napredovanje, sta obstali že pred prvo oviro. Zasenčila jih je Portugalska, na Euro se je neposredno uvrstila kot najboljša drugouvrščena ekipa kvalifikacij, ki je dobila vse tekme. Elf je šokirala z gladkih 3:0, vse zadetke je dosegel Sergio Conceicao. Anglija je prvič po letu 1966 na uradnem srečanju slavila zmago nad Nemčijo (1:0), a je navdušenje otoških navijačev kmalu splahnelo, saj so ji preboj v četrtfinale v zadnjem srečanju preprečili Romuni. In to z zadetkom v 89. minuti, ko so s strelom z bele točke premagali Angleže s 3:2. Nizozemska je želela ponoviti sanjsko leto 1988 in se spet povzpeti na evropski vrh.

Sporna odločitev v polfinalu med Francijo in Portugalsko

Selektorja Franka Rijkaarda je čakala nehvaležna naloga, ki pa ji je bil kos vse do polfinala. Tam je naletel na obrambno nastrojeno Italijo, ki je velemojstrsko ubranila vse napade tulipanov in častila vratarja Francesca Tolda. Med vratnicama je zamenjal poškodovanega Gianluigija Buffona, v polfinalu pa paral živce domačim navijačem, saj je že v rednem delu ubranil dva kazenska strela, nato pa loterijo (po 0:0) dokončno obrnil v prid azzurrom.

Italijanski vratar Francesco Toldo je v polfinalu paral živce nizozemskim izvajalcem najstrožje kazni.

Če se je Italija v finale prebila skozi šivankino uho (v četrtfinalu je zlahka odpravila Romunijo, na tej tekmi je Gheorghe Hagi vknjižil že 125. reprezentančni nastop, na prvenstvu pa je zanimivo na vseh tekmah, na katerih je nastopil, prejel karton), se je usoda podobno poigrala tudi s Francijo. Tedaj aktualni svetovni prvaki so v skupini obračunali z najboljšo reprezentanco v kvalifikacijah, Češko, v četrtfinalu pa izločili Španijo.

Dvoboj je odločila zgrešena 11-metrovka Raula, ki je imel v zadnji minuti priložnost, da tekmo prevesi v podaljšek, a si je privoščil spodrsljaj z bele točke. Ta se je znašla v središču zanimanja tudi v polfinalu med galskimi petelini in razigranimi Portugalci. Kot da bi se ponovila drama izpred 16 let, ko so na Euru v Franciji po dramatičnem polfinalu smetano na torti in glavno nagrado, udeležbo v finalu, pobrali Francozi.

Portugalska je kmalu pokazala zobe, povedla, nato je mladi Thierry Henry izenačil in na vrsti je bil podaljšek. Igralci so se že spogledovali z nepredvidljivim izvajanjem 11-metrovk, selektorja sta v mislih že iskala kandidate za odgovorno dejanje, nato pa se je pripetila sporna afera z roko. Je Abel Xavier res z levo roko nepravilno oziroma v nenaravnem položaju zaustavil strel Sylvaina Wiltorda? Za avstrijskega sodnika Günterja Benka ni bilo dvoma. Pokazal je na belo točko,

Portugalci se še dolgo niso mogli sprijazniti z odločitvijo. Protest se je izrodil v glasno negodovanje, zaradi katerega si je kazen prislužila skoraj polovica portugalske ekipe. Kakorkoli že, odgovornost je prevzel Zizou, zatresel mrežo in poskrbel za skoraj identičen scenarij kot na omenjeni tekmi iz leta 1984, ko je finalista z zadetkom z bele točke v 119. minuti določil njegov rojak Michel Platini.

Strelec zlatega gola: Izšlo se je kot v najlepših sanjah

V finalu sta se tako pomerili sosedi Italija in Francija. Izbranci Dina Zoffa in Rogerja Lemerra, ki je v začetni enajsterici računal na sedem junakov z naslovom svetovnega prvaka (1998), so znova poskrbeli za nepozabno srečanje. Zaradi dramatičnih vložkov so najbolj trpeli gledalci s šibkim srcem, na koncu pa so krajšo potegnili privrženci azzurrov. Italija je iskala pot do prvega evropskega naslova po letu 1968 in bila na odlični poti, da ga tudi potrdi.

Vodila je vse do tretje minute sodnikovega podaljška, ko je v izdihljajih srečanja za izenačenje poskrbel Wiltord. Napadalec Bordeauxa pa ni bil edini francoski adut na tej tekmi. Ko je nastopil podaljšek, sta se ekipi zavedali, da bi lahko finale podobno kot štiri leta prej (Oliver Bierhoff na Wembleyju) odločil zlati gol. In res. Napadalec Juventusa, na nasprotni igralni polovici se je znašlo kar nekaj njegovih klubskih soigralcev, je v 103. minuti brez milosti kot iz topa zatresel Toldovo mrežo in veliko slavje se je lahko začelo.

Galski petelini so po SP 1998 osvojili še evropsko krono in se zapisali v zgodovino francoskega športa.

"Vse se je začelo z odličnim prodorom Roberta Piresa po levi strani. Preigral je Fabia Cannavara in podal v kazenski prostor. Bil sem v težkem položaju, zato sem se odločil, da udarim žogo, še preden pade na tla. Izšlo se je kot v najlepših sanjah. Najprej sem bil vesel zaradi svojih soigralcev, nato zaradi moje družine, na koncu pa še zaradi sebe. Postali smo prva reprezentanca, ki je po svetovnem osvojila še evropsko prvenstvo. To je bil pomemben dosežek za Francijo,'' je dejal David Trezeguet - Zlatko. Po zaslugi zlatega zadetka si je izposodil ime, ki so ga tako ponosno izrekali slovenski navijači, saj si je Zahović s tremi zadetki (le na treh tekmah) na lestvici najboljših strelcev prvenstva delil visoko četrto mesto.

Zahović pri vrhu lestvice najboljših strelcev

Najboljša strelca turnirja sta bila Nizozemec Patrick Kluivert in Srb Savo Milošević. Dosegla sta pet zadetkov, med strelce pa sta se vpisala tudi na najbolj učinkoviti tekmi prvenstva, ko so tulipani v četrtfinalu poteptali razglašeno ZR Jugoslavijo s teniškim rezultatom 6:1. Kluivert je na tej tekmi dosegel hat-trick, Milošević pa v sodnikovem podaljšku poskrbel vsaj za častni zadetek modrih.

Štiri zadetke je dosegel portugalski zvezdnik v vzponu Nuno Gomes, ki je z dolgo pričesko v srcih gledalk kmalu dobil posebno mesto, po tri pa so dosegli slovenski golgeter Zahović, Sergio Conceicao in najboljši igralec prvenstva Zinedine Zidane. Zanimivo je bilo tudi, da so na turnirju zaigrali kar štirje pari bratov. Pri Nizozemcih sta igrala Frank in Ronald de Boer, pri Belgijcih Emile in Mbo Mpenza, pri Angležih Gary in Phil Neville, pri Švedih pa Patrick in Daniel Andersson.