Kristjan Čeh
Petek, 1. 9. 2023, 10.00
7 mesecev, 4 tedne
Pogovor s predsednikom AZS Primožem Fegušem
"Atletika spet dobiva nekaj tega sijaja kraljice, kot ga je imela nekoč"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,28
V nedeljo se je v Budimpešti končalo 19. svetovno prvenstvo v atletiki, na katerem se je odlično odrezala tudi slovenska reprezentanca. Navdušil je tudi stadion nacionalnega atletskega središča.
"Atletika se dviguje in spet dobiva nekaj tega sijaja kraljice, kot ga je imela nekoč," nam je pred dnevi v Budimpešti navdušeno razlagal predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš, ki je seveda v živo pospremil uspehe naših tekmovalk in tekmovalcev na 19. svetovnem prvenstvu. Slovenska vrsta je bila v madžarski prestolnici uspešna, v domovino se je vrnila s srebrno kolajno metalca diska Kristjana Čeha, četrtim mestom skakalke ob palici Tine Šutej, šestim mestom tekačice na 3000 m z zaprekami Maruše Mišmaš Zrimšek, devetim skakalke v višino Lie Apostolovski … Kmalu bodo v Ljubljani dobili tudi lep atletski stadion in dvorano. "Celo lepši od tega v Budimpešti," meni predsednik AZS.
Za nami je izjemno svetovno prvenstvo v atletiki, ob vseh izjemnih bitkah in tudi odličnih nastopih že dolgo ne tako številčne slovenske reprezentance smo v Budimpešti občudovali tudi novozgrajeni stadion madžarskega nacionalnega atletskega središča. Tudi v Sloveniji, kjer je bilo stanje športne infrastrukture v zadnjih desetletjih kronično slabo, se stvari le premikajo na bolje. Kmalu bo v Ljubljani zrasel prav imeniten objekt, središče, ki si ga trenutna generacija naših atletinj in atletov nedvomno zasluži, pravzaprav že krvavo potrebuje.
"Naš stadion bo videti lepše kot ta na Madžarskem"
Predsednik AZS Primož Feguš: Atletika spet dobiva nekaj tega sijaja kraljice, kot ga je imela nekoč.
Tudi predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš nam je zadovoljen poročal o stanju projekta Žak v Ljubljani.
"Mislim, da bo ljubljanski stadion res nekaj lepega, gradbeno dovoljenje je zdaj dokončno in pravnomočno in MOL je že odločen, da se že pred koncem leta začne gradnjo. Načrti so bili predstavljeni tudi Evropski atletski zvezi in njen predsednik je rekel, da takšnega atletskega centra v Evropi ni. Tako lepega, ne tako velikega, seveda. Si ga pa bomo delili z nogometaši, kar po mojem mnenju ni nič slabega, saj pomeni, da bo objekt živel, da bo ves čas v uporabi, lažje se bo pokrivalo stroške. Bo pa zagotovo dovolj prostora za vse. Imeli bomo glavni stadion za približno 13 tisoč gledalcev, kar pomeni, da lahko organiziramo evropske in balkanske tekme za mlajše kategorije, kar je nekako tudi naš cilj. Vsaj kar zadeva Atletsko zvezo Slovenije. Imeli bomo tudi pomožni stadion, pa pokrito dvorano in pa zimsko metališče. Tako bomo imeli popolno infrastrukturo s spremljevalnimi objekti, medicinske sobe ... Kar zadeva to, bo naš stadion videti lepše kot ta na Madžarskem, res pa je, da ne bo tako velik."
Imenitna priložnost za razvoj
Atletsko središče v Ljubljani bo dolgoročna rešitev za to športno panogo, ki se je v zadnjih desetletjih poskušala znajti, kolikor se je lahko. Letna prizorišča niti niso bila tako velika težava, odprtih atletskih stez je v Sloveniji dovolj, težava je nastopila v hladnih zimskih mesecih, ko so morali atleti gostovati celo pri kolesarjih na z balonom pokritem velodromu v Češči vasi. Tudi ta je bil pokrit šele leta 2016. Kmalu, atletsko-nogometno središče Žak naj bi bilo zgrajeno do konca leta 2025, se slovenski atletiki v tem pogledu pišejo lepši časi.
"To pa zagotovo, to pomeni tudi nastanek nekega nacionalnega panožnega centra, kjer lahko potem trenirajo reprezentance. Ta jim bo dajal možnost za razvoj, prav tako tudi mlajšim selekcijam, seveda. Pa razvoj štafet, na katerih bo velik poudarek v prihodnosti, saj imamo Slovenci v tem priložnost," prikimava Feguš. Nov objekt je nedvomno tudi imenitna naložba v prihodnost slovenske atletike, še pravi in dodaja, da se ob močno izboljšani infrastrukturi pojavljajo tudi sladke težave.
Takole pa bo videti slovensko atletsko središče v Ljubljani. Gradbeni stroji naj bi zabrneli že konec leta, načrtujejo v Mestni občini Ljubljana.
Na razpotju
"Tukaj smo na razpotju. Imamo dve možnosti, ena je, da krepimo mitinge mednarodne ravni. Za drugo leto že načrtujemo, da bo miting v Slovenski Bistrici na ravni bronastega ranga svetovne atletike, medtem ko bodo preostali mitingi mednarodne atletske lige na ravni Challenger. Alternativa tej poti pa je prirejanje prvenstev za kategorije U20, U18 in tako naprej. Finančni vložki so zelo različni. V mitinge ni treba vložiti toliko kot v prvenstva in pri tem bomo morali nekako kolobariti. Na eni strani vzdrževati mitinge na dovolj visoki ravni, da bodo lahko naši atleti tekmovali in si zagotovili mesta prek tako imenovanega 'rankinga', na drugi strani pa prvenstva, ki so pomembna za razvoj športne panoge, za promocijo. Običajno se na takšnih prvenstvih tudi zgradi infrastruktura, kot se je zdaj pred Ofemom v Mariboru."
Stroški za organizacijo takšnih prvenstev so večji, še pravi, a dodaja: "Ampak pri teh se sodeluje z državo, na voljo so lahko tudi kakšna evropska sredstva, tako se potem krepi infrastruktura, ki pa je v zadnjem obdobju v porastu. Ob stadionu v Mariboru in dvorani v Mariboru dobivamo v teh dneh, mislim, da še pet stadionov, kjer se je preplastilo atletske steze, v Celju se začenja obnova, seveda pa komaj čakamo začetek gradnje ljubljanskega stadiona."
"Ko imaš v svojih vrstah takšnega šampiona ..."
Kristjan Čeh je najbolj vroče ime slovenske in eno najbolj vročih svetovne atletike.
Izjemna pa je že trenutna generacija slovenskih atletinj in atletov. Ptujski metalec diska Kristjan Čeh je lani v ZDA postal svetovni prvak, letos v Budimpešti podprvak, pri vsega 24 letih ima pred seboj izjemno kariero, že naslednje leto bo v Parizu napadel tudi olimpijsko kolajno. Naša najboljša skakalka ob palici Tina Šutej je pri 34 letih v življenjski formi, na Madžarskem je izboljšala svoj državni rekord na prostem, kar sicer ni bilo dovolj za medaljo, a jo je spodbudilo, da bo naslednje leto še bolj garala, tudi Maruša Mišmaš Zrimšek je s šestim mestom in novim državnim rekordom v teku na 3.000 m z zaprekami dokazala, da se je mogoče kosati tudi z izjemno močnimi Afričankami, Lia Apostolovski se je prebila v finale skoka v višino in zasedla deveto mesto, odlično v novi disciplini napreduje osemstometrašica Anita Horvat …
Ti uspehi zagotovo pomagajo tudi AZS pri pridobivanju sredstev. "Izjemno," pravi Feguš. "Ko imaš v svojih vrstah takšnega šampiona, kot je Kristjan Čeh, je vse bistveno lažje. Tudi ljudi naš šport bolj zanima, več se ukvarjajo z njim, bolj sledijo tekmovanjem. Eno gre z drugim. Pomembno je tudi za preostale športnike, njegova medalja je bila veliko olajšanje tudi za preostale, lahko so se sprostili in tekmovali brez pritiska. Je bila pa že številčnost naše reprezentance na SP dokaz, da gredo stvari v pravo smer. Da, atletika se dviguje, v zadnjih desetih letih nismo imeli 13 atletov na svetovnem prvenstvu, tudi to je kazalnik, da atletika spet dobiva nekaj tega sijaja kraljice, kot ga je imela nekoč."
