Slovenija bo za predsedovanje EU odštela 62 milijonov evrov

Iz tega zneska bo država krila tako kadrovske okrepitve javne uprave kot logistiko samega predsedovanja, všteti so tudi stroški promocije, odnosov z javnostmi ter materialni stroški. Predvidena sredstva naj bi zadostovala za kritje večine stroškov za 160 dogodkov, ki se bodo v tem času odvijali v državi; v primeru nepredvidenih dogodkov in morebitnega povečanja stroškov, pa bo vlada sredstva vzela iz proračunske rezerve.

Največ stroškov za logistiko

Največji delež stroškov, 27 milijonov evrov, bo namenjenih za logistiko. Okoli 25 milijonov evrov je namenjenih za kadre - v projektu sodeluje približno 2100 javnih uslužbencev, za promocijo in odnose z javnostmi 5,6 milijona evrov, štirje milijoni pa bodo šli za materialne stroške.

Od 62 milijonov evrov stroškov jih 33,7 milijona evrov odpade na leto 2008, kar je vlada že upoštevala v predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto. V letošnjem letu je država za predsedovanje namenila 13,2 milijona evrov, v letu 2006 1,1 milijona evrov in leta 2005 150.000 evrov. V letu 2005 so bila sredstva v celoti namenjena za dodatne zaposlitve v Ljubljani, medtem ko je država v letu 2006 največji delež sredstev namenila za dodatne zaposlitve na stalnem predstavništvu v Bruslju (600.000 evrov) in v Ljubljani (300.000 evrov) ter za tehnično opremo in konferenčne zmogljivosti (3,4 milijona evrov), saj je avgusta lani začela z gradnjo kongresnega centra na Brdu pri Kranju.

Gradnja objekta na Brdu stala 15,3 milijona evrov Gradnja 9000 kvadratnih metrov velikega objekta na Brdu pri Kranju je stala 15,3 milijona evrov, ob upoštevanju stroškov za nadzor pa je celotni znesek investicije znašal 15,5 milijona evrov. Omenjeni znesek je v stroške predsedovanja vštet le delno, saj bo objekt po koncu predsedovanja ostal v lasti Slovenije.

Nepredvideni dogodki lahko stroške povečajo, v tem primeru pa ima vlada za zagotovitev dodatnih sredstev dve možnosti. Prva možnost je, da se bodo dodatno potrebna sredstva zagotavljala iz tekoče proračunske rezerve. Druga možnost pa je, da se bodo morebitna potrebna sredstva zagotovila s prerazporeditvami med posameznimi proračunskimi uporabniki iz drugih namenov. O obeh prerazporeditvah mora odločati vlada, so pojasnili na ministrstvu za finance. Tretja možnost pa je, da vsak proračunski uporabnik najde rezerve znotraj svojega finančnega načrta in jih prerazporedi skladno z zakonom o izvajanju proračuna.

Dokončno črto pod stroški predsedovanja EU bo Slovenija lahko potegnila šele po koncu predsedovanja, na finančnem ministrstvu pa ocenjujejo, da bi 62 milijonov evrov moralo zadostovati za izvedbo vseh predvidenih dogodkov. Prve ocene stroškov predsedovanja Slovenije EU so se sicer gibale pri 57 milijonih evrov, kar ni bistveno manj od dokončne ocene.

Finska se uštela pri oceni stroškov predsedovanja

Znan je sicer primer Finske, ki spada tako kot Slovenija med manjše članice EU, povezavi pa je predsedovala v drugi polovici leta 2006. Država se je pri načrtovanju stroškov predsedovanja precej uštela: pred začetkom predsedovanja je ocenila, da bo za to nalogo porabila 40 milijonov evrov, ob koncu predsedovanja se je seštevek ustavil pri okrog 72 milijonov evrov.

Pri kritju stroškov predsedovanja država ni povsem sama. Država je sicer dolžna kriti večino stroškov dogodkov, ki se organizirajo v državi, pri čemer generalni sekretariat Sveta EU krije stroške tolmačenja za pet neformalnih ministrskih srečanj, pri nekaterih dogodkih pa del stroškov sofinancira Evropska komisija ali soorganizator dogodka (na primer Odbor regij).

Stroške organizacije sestankov v Bruslju in Luksemburgu, kjer sicer med predsedovanjem poteka večina dogodkov, krije generalni sekretariat Sveta EU. Izjema so stroški obeh zasedanj Evropskega sveta v marcu in juniju, ki jih mora poravnati predsedujoča država. Skupni stroški obeh zasedanj Evropskega sveta bodo za Slovenijo znašali okvirno 2,6 milijona evrov.

Država se predsedovanju ne more odpovedati Ali se lahko država zaradi prevelikih stroškov odpove predsedovanju EU? Predsedovanju se članica EU ne more odpovedati, saj predsedovanje za države pravna obveza, ki jo je vpeljala že Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, t. i. Rimska pogodba iz leta 1957.

Lahko pa država vpliva na vrstni red predsedovanja. Če namreč oceni, da zaradi zahtevnosti ali prevelikih stroškov predsedovanja v določenem obdobju ne more dobro izvesti nalog predsedujoče EU, lahko v postopku priprave seznama, še pred končno potrditvijo vrstnega reda predsedujočih na svetu za splošne zadeve in zunanje odnose, doseže spremembo vrstnega reda, je zapisno na spletnih straneh urada vlade za komuniciranje.