Vojna zvezd

Obe svetovni velesili se potegujeta za nadzor italijanskega otoka s strateškim položajem v Sredozemskem morju. Območje Tihega oceana, na katerem bi se morale po napovedih vseh analitikov pojaviti največje napetosti, je daleč stran od regije, bogate s pomarančami in limonami, ki leži med mestoma Enna in Caltanisetta. In prav tu si ZDA in Ljudska republika Kitajska razkazujeta mišice. Asimetrična bitka nizke napetosti za prevzem nadzora nad otokom se bije na različnih področjih. Obe državi si želita sredi Sredozemlja imeti svoj logistični vozel. Na Siciliji so ZDA že od konca druge svetovne vojne navzoče z letalskimi in mornariškimi silami, upravljajo pa tudi mrežo strateške infrastrukture, ki so jo v desetletjih tako posodobile, da pomeni eno od najpomembnejših v lasti te največje svetovne vojaške velesile. Naslednja posodobitev se imenuje Mobile User Objective System (MUOS): program, vreden vsaj sedem milijard dolarjev, za okrepitev vojaškega komunikacijskega sistema ameriških vojaških sil, s katerim bi upokojili stari sistem satelitskega povezovanja. Novi sistem temelji na samo petih satelitih (štirje operativni, en rezervni), povezanih s štirimi zemeljskimi postajami. Za najprimernejše postaje so med letoma 2004 in 2007 prepoznali mesto Korejana v Avstraliji, državi Virginia in Havaji v ZDA in Niscemi na Siciliji, ki pa leži zelo blizu ameriške letalske baze, na kateri že deluje oddajnik ameriške mornarice. Program MUOS je prednostni projekt tako za vojaške sile kot za obveščevalne agencije, te od njega pričakujejo desetkrat večjo hitrost in število informacij. Danes bi že moral delovati, a je še daleč od uresničitve. Občina in lokalne skupnosti so se združile v odločno nasprotovanje Washingtonu in zavezniškim oblastem v Rimu. V zadnjih letih so pripravili okoljevarstvene raziskave, ki naj bi dokazovale negativne vplive na prebivalstvo in naravo. Lokalna sodišča so primer obravnavala in napisala nasprotujoče si sodbe. Sam škandal Wikileaks je razkril, da je MUOS povzročil veliko preglavic ameriškemu ambasadorju v Rimu in da so bile ZDA pripravljene vložiti v lokalne skupnosti ogromno dodatnega denarja, le da bi lahko čim prej začele delo. Pred mesecem – potem ko je tudi italijanska Agencija za zaščito okolja dala zeleno luč – je sodišče v Siciliji znova ustavilo uresničitev programa. V nastalo časovno luknjo se je vsilil še drug projekt, ki lahko močno pokvari ameriško računico, povzroči motnje v delovanju MUOS-a in lahko – kar je najhuje za Washington – pripelje do konca monopolnega nadzora sredozemskega otoka, na katerem lahko danes naštejemo 12 različnih vojaških oporišč z ameriško zastavo. Leta 2011 so kitajski uradniki in poslovneži, ki delujejo pod pokroviteljstvom Centralnega komiteja, ponudili sicilijanski regiji razvoj velikega letališča in še večjega logističnega centra, s katerim bi oskrbovali vso Evropo. Po predlaganem projektu in podatkih, ki jih je po poglobljeni analizi investicijskega načrta javnosti predstavila Univerza Kore iz Enne, tudi članica mreže slovenske Univerze Emuni, naj bi imelo letališče po tristomiljonski naložbi petkilometrsko stezo in najsodobnejše komunikacijske naprave. Uradni vlagatelj bi bilo podjetje HNA s sedežem na kitajskem otoku Hainan, ki ima v svojem portfelju letalske družbe, ladijske prevoznike, hotelske verige (zlasti v Španiji in južnem Sredozemlju) in si želi zdaj nadzorovati tudi infrastrukturo. Na to, da projekt ni le gospodarske narave in da ni politično nedolžen, pa kaže dejstvo, da bi bilo letališče zgrajeno popolnoma na novo v mestu, kjer je že prisotna vojaška komunikacijska infrastruktura ZDA. Že leta 2011 je bil "sicilijanski spopad" na programu pogovorov med takratno državno sekretarko Hillary Clinton in kitajskimi oblastmi v Pekingu, te so kot odgovor januarja letos v Palermo poslale številčno vladno delegacijo v podporo lastnemu projektu. Izjemno težko si je predstavljati, kako se bo odvijala vohunska zgodba za nadzor otoka in Sredozemskega morja. Sicilija je regija s posebnim statusom v italijanski ustavi. Zelo velika politična avtonomija jo postavlja na položaj neposredne pogajalke oziroma sogovornice ameriške diplomacije in kitajske komunistične partije. Kdor koli bo želel zmagati, pa zagotovo ne sme pozabiti, da mora imeti podporo gibanja za neodvisno Sicilijo ali vsaj nadzor nad njim, saj je to vedno odigralo pomembno vlogo pri usmerjanju politike na otoku. Vsi tisti, ki so otoku vladali skozi stoletja, so morali skleniti kompromise s predstavniki ljudstva, ki si želi neodvisno državo. Po navadi odigrajo vlogo odločilnega dejavnika za tistega, ki bolje plača. Francozi bi rekli: išči denar.