Prvi šolski dan v petek ali fazaniranje #video

In že je po dveh počitniških mesecih tu spet novo šolsko leto, ki se povrhu vsega začenja tik pred koncem tedna, v petek, na katerega je padel 1. september. Že samo to je skupaj s pretečim in vsako leto naraščajočim fazaniranjem sprožilo nekaj razboritih debat, pa tudi razburjenih debaterjev. Poglejmo podrobneje.

Foto: Thinkstock

V šolo v petek na 1. september?

Marsikomu se zdi nesmiselno, da je slovenski šolski sistem tako rigiden, da tudi ob takih koledarskih posebnostih, kot je začetek šolskega leta na petek, ne zmore pokazati nekaj fleksibilnosti in pouk začeti na precej bolj običajen in seveda bolj logičen ponedeljek. Sosedje Hrvati so začetek letošnjega šolskega leta z dekretom preprosto prestavili na začetek prihodnjega tedna.

Nekaj slovenskih šol se je znašlo, so komentirali medijski poročevalci, in prosilo pristojne za dovoljenje, ali lahko pouk začnejo v ponedeljek, saj v petek njihova poletna prenova še ne bo končana – tri dni kasneje pa bo, kot kaže, že vse nared za začetek pouka. Je torej smiselno, da se šolsko leto začenja striktno na 1. september?

Če gremo po črki zakona, ta pravi, da se šolsko leto pač začenja na 1. september, če gre za delovni dan. Tu nimamo kaj: zakon je zakon. Obstaja vsaj en argument, zakaj je treba pouk res začeti na ta dan, a tudi vsaj en proti.    

ZA: Šolo je treba resno jemati že prvi dan: če se popušča pri prvem šolskem dnevu, je to slabo vodilo in zgled za naprej. To je po eni strani res, po drugi pa je stvar debate. Res je dobro, da učenci in dijaki, ki so bili dva meseca na počitniških obratih, že v petek začutijo, da gre počasi spet zares in potem ob koncu tedna že razmišljajo o novem šolskem letu. 

Po drugi strani pa gre tudi za stvar konsistence pouka skozi celotno šolsko leto, ki jo seveda najbolje poznajo ravno učenci, še posebej pa dijaki. Običajno se junija, ob koncu šolskega leta, pojavi kar nekaj šolskih dni, ki tečejo bolj ali manj v prazno, s precej zmanjšano učno aktivnostjo v šoli.

šola, učenci

Ocene so po prvem tednu junija že bolj ali manj zaključene, bodoči maturantje na srednjih šolah pišejo maturitetne teste, zato so nižji letniki bolj ali manj prosti, ponekod posamične dneve celo ostajajo doma ipd., kar pomeni, da takrat na hitro zleti mimo ne samo kak šolski dan, temveč raje kar teden. Vendar pa je ob koncu leta to nekako logično in samoumevno, saj so počitnice že za ovinkom, na začetku šolskega leta pa se strogo gleda, da se ne bi po nepotrebnem izgubil niti dan. 

PROTI: Podaljšanje počitnic za en dan pred koncem tedna bi imelo, pravijo nekateri, tudi precejšnje pozitivne gospodarske učinke. Pomislimo samo na dodatne turistične nočitve ter zapolnitev turističnih in drugih kapacitet v Sloveniji, ki bi jih lahko ustvarile množice tistih dobro stoječih družin, ki so dopustovale kje drugje, za zadnji konec tedna pred šolo pa bi se odločile, da na hitro skočijo še na počitniški konec tedna v svoji domovini (kar je gotovo tudi en od argumentov za hrvaško odločitev).

Običajno se pri državnih praznikih, ko se ne dela, v medijih piše in preračunava o tem, kako ti negativno vplivajo na gospodarsko potrošnjo, no, v primeru letošnjega 1. septembra, ki bi bil za učence in dijake prost dan, bi bili ti učinki precej pozitivni, saj ne gre samo za en dan, temveč bi šlo v primeru prostega petka za podaljšan konec tedna.

Kako je potekalo fazaniranje na prvi šolski dan, so poročali v oddaji Danes na Planet TV.

[video: 64446 / ]

Fazaniranje

Podobno je s fanaziranjem, nekakšnim krstnim obredom tistih, ki so letos prvič prestopili srednješolski prag. Ko sem prvič slišal za to besedo, sem se seveda spomnil svojih vojaških dni v času rajnke Jugoslavije, ko so "gušterje", "fazane" oziroma "zelence", kot so tisti vojaki, ki so za seboj že imeli nekaj staža, pravili novim, svežim vojakom in jih z veseljem "vznemirjali" ob njihovem vstopu v vojaške vrste.

To se je odražalo na različne načine, od (blagega) fizičnega maltretiranja (kot so na primer "čvrge" na glavi, "prcanja" ušes itn.) do na pol šaljivih, na pol resnih pripomb, kot so bile recimo te, da so morali "zelenci" vojakom z daljšim stažem očistiti čevlje, prinesti kaj iz kasarniške trgovine itn. Sam ob prihodu v vojsko nisem bil deležen kakega občutnejšega neljubega "postopka", a kot so mi poročali kolegi, so jo nekateri odnesli precej slabo, s kar resnimi "prijemi".

Ne vem točno, kdaj se je ta praksa, torej praksa fazaniranja, prenesla tudi v slovenske srednje šole, a dejstvo je, da so je bili deležni tudi moji otroci. Največkrat gre za precej klasičen pristop, in sicer risanje na dijaška telesa, predvsem na roke in po glavi s takimi in drugačnimi flomastri. Včasih pa se temu pridruži še kaj bolj občut(e)nega, kot je na primer obmetavanje z jajci itn. To lahko v določenih primerih že meji na resnejše fizično nadlegovanje, še posebej če se fazan temu upira in aktivno nasprotuje postopku fazaniranja.

učenje šola Foto: Thinkstock

Ko so v ulični anketi starejše dijake vprašali, kaj mislijo o fazaniranju in ali ga zagovarjajo, je bil najpogostejši odgovor, da se jim to zdi smiselno zato, ker so bili tega grobega iniciacijskega postopka deležni tudi sami, torej oko za oko, zob za zob, zato je prav, da ga prejmejo tudi njihovi nasledniki. Tudi do fazaniranja lahko zavzamemo dva položaja:

PROTI: Fazaniranje je psihično in/ali fizično izživljanje nad novopečenimi dijaki, ki je a priori nesprejemljivo. Meja med tem, kar je še dostojno in primerno, je precej nejasna, zato jo nekateri, četudi so v manjšini, lahko izkoristijo, ob tem izvajajo nasilje nad dijaki prvega letnika ter na ta način že na začetku šolskega leta povzročijo trenja in/ali tesnobe, ki se lahko vlečejo kar nekaj časa.

ZA: V družbi, kjer, za razliko od prvobitnih človeških družb, kronično primanjkuje iniciacijskih obredov, ni slabo, če se jih na neki način poustvarja. Recimo pri prehodu v srednjo šolo. Seveda pa, če se to že počne, je fazaniranje smiselno in nujno organizirati, morda v okviru šole in ob prisotnosti učiteljev ter v kontekstu vnaprej pripravljenega programa in protokola. Kot primer tovrstne prakse je lahko kakšna od obalnih gimnazij, ki organizirajo uradni krst, sveže dijake pri tem vržejo tudi v vodo, vse skupaj pa vsi udeleženci ocenjujejo kot prijeten dogodek, ki ima tudi ustrezne iniciacijske učinke.  

Kar zadeva mene, bi ta petek v šoli lahko mirno spustili, fazaniranja pa vsekakor ne bi prepustil stihiji dijakov, saj se to lahko prehitro izrodi tudi v mladostniško nasilje in izživljanje.

Kako pa je z vami?

Nekaj je gotovo: ne glede na to, ali vam je prav, da se je šola začela v petek, 1. septembra, ali ne in ali zagovarjate fazaniranje ali pa ga ne odobravate – od ponedeljka, 4. septembra, bo šlo v šoli povsem zares.

O tem, kaj je pri učenju zares pomembno, pa več kdaj drugič.

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • JureBure / 01.09.2017. ob 10:35

    Sem absolutno proti... to je izživljanje močnejšega nad šibkejšim. Že imajo tako zadosti problemov zaradi spremembe celega njihovega sistema, ne rabijo, da se še kdo z njih sedaj norca dela. Država mora to preprečiti!

  • slomevzha1 / 01.09.2017. ob 10:30

    Natanko kot v JLA: fazančerosi, riljači (pa neko mora i da uči i radi) in stare kuke (najvišji čin v vojski, nad generalom - samo še dva tedna do doma).

  • seeden / 01.09.2017. ob 11:34

    mi se sploh ne zavedamo, kako nam Hollywood kroji življenje. in to je samo še ena od mnogih idej, ki jih mladostniki poberejo s filmskega platna...

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano